Društvo upokojencev Semedela

PREDNOVOLETNO SREČANJE

2011-12-27T21:19:00.017+01:00

Pred dobro uro naju je sin pripeljal s prednovoletne zabave DRUŠTVA UPOKOJENCEV SEMEDELA. Znebila sve se zahmašne oprave, odela v bolj udobno domačo in naslonila noge na nizek podstavek. Prijetno olajšanje za dele pod koleni. Ne nimava reume, tudi obrabljenih kolenskih sklepov zaenkrat še ne. To pot imava nekam težke noge zaradi plesa, midva pa sva brez tovrstne kondicije. Res prijetna utrujenost naju daje.

Malce predolg uvod za to, da povem, da biti član DRUŠTVA UPOKOJENCEV SEMEDELA sploh ni slabo. Če seveda hočeš in zmoreš vsaj nekaj, kar ti je , članu ponujenega, tudi sprejemati. Izleti, športna srečanja, literarni večeri in razstave krajanov, sodelovanje v aktivnostih Centra za starejše Mestne občine Koper, gledališka predstava, prednovoletno srečanje... V družbi razpredati o radostih in težavah, bentiti nad ..., dokazovati se - dokazati, kaj še zmoremo. Ni bistveno, kaj je pripravljeno za pod zob ali katere vrste bo pijača, ki jo boš dal manj. Smisel je v druženju, spoznavanju, begu iz samotnosti in sivine, ki se v teh časih loteva marsikoga med nami. Res je sreča v druženju.

Tudi nocojšnje prednovoletno srečanje je drobec, ki je namenjen bolj optimističnem vzdušju.

Hvala organizatorjem pri DRUŠTVU UPOKOJENCEV SEMEDELA.

Prispevek je napisala: Zorka Podobnik
Foto: Dušan Popvič

RAZMIŠLJANJE IN VOŠČILO

2011-12-27T21:10:00.011+01:00

Pozdravljeni! Razmišljate, veliko razmišljate? Seveda razmišljamo, pravite. Pa - o čem najpogosteje napenjate možgane? O... o vsakdanemu, o delu, ki ga moramo opraviti, o odločitvah, ki jih moramo sprejeti, da si vsaj za drobec izboljšamo življenje. Pa naj bo dodatni le ročaj za oporo v kopalnici ali lučka nad kotličkom, kjer rada berem, še kaj spletem. Pa o stanju, v katerem živimo tudi ramišljamo in o napuha polnih izbranih, voljenih ali kar pod srečno zvezdo rojenih pri koritih, ki nimajo ne časa ne posluha za druge. Pa o naravi, ki vedno znova dokazuje, da niso dobri gospodarji. No, ne raspredamo vsi o vsem tem in ne v tem zaporedju.

In ... kateri občutki nas pogosto spravljajo ob tem miselnem delu? Spet slišim pisano kopico odgovorov: zaskrbljen sem, včasih jezen, nemočen, bojim se, včasih sem celo privoščljiv in prav nič spravljiv. In ob vsem tem se res ne počutim dobro. Pa mislite, da nas prevevajo taki občutki zaradi naših desetletij in sivih, razredčenih las? Nak, starost je relativna stvar. Seveda prinaša določene spremembe in omejitve - v gibanju, vidu, sluhu, zunanjem videzu. Narobe je to, da nas je vse preveč nagnjenih k pozitivizmu. Sivogledi smo in malo starokopitni. Ne prav se reče: Ne gremo v korak s časom. Zakaj bi morali korakati drugače kot sta nas izučili delo, izkušnje in čas! No ja: pa tudi prav ubogljivi nismo več. Kakšno manjšo spremembo pa bi le morali udomačiti tudi na domačem dvorišču, pri sebi torej. Dovolj bi bilo že, če bi spustili vsaj katero v začetku naštetih stanj (jeza, strah, nevoščljivost), ki so uničujoča za naše zdravje. Oprimimo se raje veselja, radosti, smeha in odprtosti do drugih. Z iskanjem dobrega pri sebi in drugih bomo, morda, našli notranji mir. To pa je edini mir na svetu, ki je lahko trajen. (Tisti mir o katerem poje Prešeren v Zdravljici je po mojem od nas tako oddaljen kot planet, za katerega predvidevajo, da na njem obstaja življenje).

V predprazničnem času smo. Voščimo, sanjarimo in želimo srečo. Zase in za druge. Zaželimo si drobnih srečic: letom primerno zdravje, lepe trenutke doma, prijazne pogovore s prijatelji, razumevanje s svojci, sosedi, spodbudnejše novice, ki bi nam osvetljevale dneve.

Meni bi na obraz zvabil tudi v letu, ki prihaja nasmeh in drobno srečico že preprečljiv DOBRO JUTRO vnukinje (namesto Čau in imej se FUL dobro), pa čas, ki bi si ga vzela sinova za klepet z očetom in mamo, pa kos pice ali jabolčnega zavitka, ki ga spečeta snahi tudi za naju, pa moja roka v topli moževi dlani ... pa srečanja s prijatelji ob kozarcu refoška ali skodelici čaja ... Ja, ampak želim si tudi, da bi nam grah obrodil, rože lepo cvetele, da bi še kak verz zapustila vnukinja, ... Želja ni ne konca ne kraja. Srečic pa se tako nabere za eno veliko srečo, če le nismo prezahtevni seveda.

NAJ TE DOBRE ŽELJE NAPIŠEM?

BOŽIČKU? ---------- DEDKU MRAZU?

SE MI BODO IZPOLILE? JAZ UPAM!

BOMO VIDELI ČEZ LETO IN DAN!

SREČNO!
Zorka Podobnik

IZLET V BEOGRAD

2011-06-02T14:23:00.021+02:00

IZLET V BEOGRAD, 6.7.8. maj 2011

Izlet v Beograd smo semedelski upokojenci načrtovali že lani. Letos pa nam je uspelo » spraviti pod streho » tudi ta nadvse zanimiv izlet.

Po večurni monotoni vožnji po slavonskih ravnicah smo končno prispeli do Rume ob vznožju Fruške gore. V vasici Maradik nas je v » etno kuči » čakalo kosilo (zelo dober paprikaš). Dobro podprti smo nadaljevali pot do samostana Krušedol. Samostan, zgrajen v 16. stoletju,hrani dragocene ikone in razne zanimive predmete. Predstavil nam jih je dolgobradi » frater «.

V Sremskih Karlovcih

smo si ogledali mogočno katedralo in dvorec patriarhov. Prijazno mestece, z veliko zelenja, je na nas napravilo močan vtis.

Vožnja proti Novemu Sadu. Povzpeli smo se na trdnjavo Petrovaradin iz 18.stoletja. Kraljuje nad Donavo in nudi krasen razgled na mesto. V Beograd smo prispeli v večernih urah. V hotelu Srbija nas je že čakala večerja,ki pa nam ni preveč teknila.

Drugi dan nas je čakala vožnja najprej na Avalo.Mogočen spomenik,delo kiparja Ivana Meštroviča, je viden že od daleč.

Mogočni stebri,v obliki ženskih teles (Kariatide),predstavljajo bivše jugoslovanske republike. Na Avali je tudi visok razgledni stolp, na vrh katerega smo se peljali z dvigalom.

Kmalu smo pot nadaljevali proti hribu Oplenac,kjer stoji mogočen mavzolej dinastije Karadjordjevičev.

Po obilni malici smo se odpeljali v Beograd. Sprehodili smo se po glavni beograjski ulici Kneza Mihajla.

Doživeli smo pravi utrip velemesta,večerjali smo na Skandarliji v znanem zabaviščnem delu Beograda.

Za zadnji dan našega potepanja smo prihranili najslajše. Prekrasen samostan Sv. Save na Vračarju,je največja pravoslavna cerkev na Balkanu in druga največja v Evropi. Pri gradnji sodelujejo tudi slovenska podjetja.

Polni lepih vtisov smo se odpeljali dalje,tokrat v Hišo cvetja,kjer je pokopan tov. Tito. Skromno, toda estetsko urejena grobnica in razstavni prostori.

Zadnja postaja na naši čudoviti poti pa je bil Kalemegdan . Mogočna trdnjava na sotočju Save in Donave.

Po lahkem kosilu ob obzidju Kalemegdana smo se odpravili proti domu. Kar lep kos poti nas je spremljal dež,ki pa ni mogel vplivati na naše razpoloženje. Uspel nam je še en lep izlet.

Prispevek: Marija Lozej

Foto: Dušan Popovič

Izlet na Dunaj

2010-10-18T00:01:00.005+02:00

Izlet na Dunaj (18. in 19. september)

DUNAJ CENTER

Dunaj smo semedelski upokojenci obiskali v dneh,ko so v Sloveniji divjale uničujoče poplave. Spočetka je res kazalo,da si nismo izbrali najbolj posrečenega termina za ogled cesarskega mesta. Proti pričakovanju nas je že kmalu po prestopu meje razveselilo sonce,tako da dežnikov ves čas nismo rabili. Prijazni vodič Aleš nas je že med potjo natančno seznani z zgodovino avstrijskega cesarstva.

Pot nas je najprej vodila skozi Gradec (Graz),središče avstrijske Štajerske,druge največje avstrijske pokrajine (marke). Kmalu smo za sabo pustili Lipnico in že nas je pozdravil sončni Dunaj (Wien). Iz avtobusa smo si ogledali najpomembnejše zgradbe,ki se bohotijo ob Ringu. Ring (obroč) je cesta speljana okoli mesta. Tu stoji prekrasna zgradba Arania

URANIA OPERA

(Urania),bivši observatorij,delo našega arhitekta Maxa Fabianija. Peljali smo se mimo cerkve sv. Štefana (Stephansdom) z najvišjim zvonikom (137 m). Za cerkev,zgrajeno v gotskem slogu,je v drugi pol.14.stol. položil temeljni kamen Rudolf IV. In velja še danes poleg Pratra za razpoznavni znak Dunaj.

Zelo zanimivo je poslopje dunajske opere (Opernhaus) iz leta 1869. Leta 1945 je bilo poslopje do tal porušeno,na to obnovljeno. Tu vsako leto prirejajo znameniti operni ples (Opernball). Ustavili smo se tudi pred zgradbo parlamenta in pred mestnim muzejem.

Našo posebno pozornost je pritegnila prekrasna Votinska (spominska) cerkev. Zgrajena je bila v spomin na neuspešno izvedeni atentat na cesarja Franca Jožefa (1861). Cerkev ima dva 99 m visoka stolpa,zgrajena je v novogotskem slogu.

Sprehodili smo se tudi do Hofburga,

to je velik kompleks,ki obsega 18 traktov,19 dvorov z okrog 2600 prostori. Do leta 1918 je bil Hofburg sedež cesarstva. Danes sodi v ta kompleks še Španska jahalna šola,Avstrjska nacionalna knjižnica idr.

V enem od traktov so danes prostori avstrijske republike.Prvi dan našega potepanja po Dunaju smo zaključili v znameniti »Hundertwasserhaus«.

To je hiša najbolj znanega dunajskega slikarija tistega časa. To je vizija ekološko grajene hiše,nenavadne poslikave,narejena iz naravnih materialov in z obilico zelenja. Dokončana je bila leta 1985. Zvečer smo si ogledali največjo dunajsko znamenitost – Prater. To je zabaviščni park z ogromnim kolesom in raznovrstnimi napravami,ki služijo zabavi in zapravljanju.

Drugi dan nas je čakalo največje presenečenje,to je dvorec Schoenbrunn (lepi vodnjak). Ime je dobil po vodnjaku,ki je oskrboval dvorec za vodo do konca 18. stol. Dvorec je služil kot poletna rezidenca cesarske družine. Današnjo obliko je dobil grad za časa Marije Terezije,zgrajen je v rokokojskem stilu,znameniti parki pa po vzoru francoskih parkov in sodijo med najlepše v Evropi. Občudovanja vredni so ostanki rimske dobe,Neptunov vodnjak idr.

Grad ima 1441 soban in dvoran. Cesarica je obnovila grad za svojega moža Franca Štefana,ki je bil strasten botanik in velik ljubitelj narave. V gradu je bil rojen leta 1830 cesar Franc Jožef I. Danes služijo najlepše dvorane v protokolarne namene.

Pozno popoldne smo se zadovoljni in polni lepih vtisov odpravili proti domu

Prispevek: Marija in Viktor Lozej

Foto: Kristl stunpfel

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

2010-10-17T22:16:00.049+02:00

----------------------------------PRED PARLAMENTOM S PRESEDNIKOM VLADE--------------------------
Šola Dušana Bordona se je prijavila za nastop učencev s kulturnim programom na Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Da bi si ogledali njihov nastop, je šola Dušana Bordona povabila tudi Društvo upokojencev Semedela. S šolo Dušana Bordona tradicionalno odlično sodelujemo, zato smo njihovo povabilo z veseljem sprejeli. Društvo je povabilo najbolj delovne člane in 30. septembra smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano,da si ogledamo nastop naših učencev in da jih z aplavzom toplo nagradimo. Nastop učencev so spremljali tudi pevci pevskega zbora Ciril Kosmač.

---------NASTOPAJOČI V ISTRSKIH NOŠAH--------------------OTROŠKI PEVSKI ZBOR IN PEVCI M.P.Z. - CIRILA KOSMAČA

--------------ISTRSKE DOBROTE ---------------------------MOŠKI PEVSKI ZBOR CIRILA KOSMAČA Z EDIJEM SMOLARJEM

--KONCENTRACIJA PRED NASTOPOM -----------------------------------------------------------MLADI PISKAČI------

--------------------VSI NASTOPAJOČI--------------------------------------OBČINSTVO JE POZORNO PRISLUHNILO-----

--------------SKUPINSKI NASTOP PRVIČ--------------------------------------SKUPINSKI NASTOP DRUGIČ--------------

Za nastop si tako učenci kot pevci zaslužijo veliko pohvalo in priznanje. Tudi člani društva smo bili zadovoljni z nastopom in si takega medgeneracijskega sodelovanja še želimo.

Prisrčna hvala učencem in kolektivu šole.

Za DU Semedela

Lozej Viktor

IZLET V LJUBLANO

2010-07-25T10:23:00.028+02:00

V upanju, da nam bo vreme naklonjeno, napovedane so bile krajevne padavine, smo se 26.06.2010 odpeljali na izlet v Ljubljano.Potovanje je bilo prijetno in v dobrem vzdušju.

Tam smo si najprej ogledali CANKARJEV DOM, nakar smo se v spremstvu strokovnega vodnika podali na sprehod mimo PARLAMENTA in UNIVERZE do Prešrnovega trga.

Za kavico, čaj ali sok smo se ustavili ob Ljublanici.

Ko smo se bližali ROBBOVEMU VODNJAKU in Mestni hiši - ROTOVŽ, je v šali padla pripomba, da nas tam že čaka župan Mestne občine Ljublana g. Jankovič. In glej iz šale je prišla resnica. Dokaz za to je razviden iz fotografij.

Vprijetnem razgovoru z njim je za slovo zadonela tudi kitica naše Primorske himne VSTAJENJE PRIMORSKE.
Seveda ne bi bili v Ljubljani, če si nebi ogledali Ljubljanskega gradu. Namesto pot pod noge smo si privoščili prevoz z novejšo pridobitvijo naše prestolnice -TIRNA VSPENJAČA.

Poleg ogleda zanimivosti na samem gradu smo si ogledali Ljubljano in okolico s "ptičje perspektive."

Po programu nas je pot vodila na kosilo v prijetno staro in dobro znano Gostilno pri Micki s klasično kmečko kuhinjo. Po obilnem in dobrem obedu smo se zapeljali na samo par kilometrov oddaljen Sv. URH kraj, ki je predvsem znan po tem, da je služil kot domobranska postojanka med drugo svetovno vojno, kjer so mučili in ubijali partizane in ostale pripadnike NOB.

Pri inpozantnem spomeniku padlim žrtvam so nas pričakali predstavniki Zveze borcev MOSTE - POLJE s partizansko glazbo in razvitim praporjem. Pozdravil in nagovoril nas je naš bivši someščan gospod Branko Zupančič. V krajšem nagovoru je spregovoril o medvojnih dogodkih na tem kraju. Udeležencem izleta so razdelili posebno knjižico URH s podrobnim opisom in z nekaj slikami o teh grozovitih dogodkih. Podarili so nam tudi knjigo POGUMNA ZVESTA ČETA avtorice Slave Mihevc - Mire. Nekaj primerkov knjižice URH je na raspolago v pisarni društva. Knjigo POGUMNA ZVESTA ČETA pa si lahko zainteresirani člani sposodijo.

Iz Sv. Urha smo se napotili na obvoznico okoli Ljubljane mimo športnega parka STOŽICE do Brezovice in naprej še 19 km oddaljenega POLHOVEGA GRADCA.

Polhov Gradec naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec. Je središče zgornje Gradiške doline in Polhograjskega hribovja. Kraj ima bogato kulturno dediščino in zanimivo hribovito okolico. Ogledali smo si zunanjost Polhograjske graščine,

Neptunov vodnjak, star grajski park z znamenito staro lipo in se odžejali v bližnji gostilni. Po drugi in še bolj zanimivi lokalni cesti iz Polhovega Gradca skozi Horjul smo se vozili na Vrhniko rojstni kraj našega velikega pisatelja IVANA CANKARJA na avtocesto in po njej do Kopra, kamor smo prišli v večernih urah. Samo v enem dnevu smo videli in doživeli veliko...

Prispevek je napisalo več avtorjev
Foto: Anton Fonda

REDNI LETNI ZBOR ČLANOV

2010-03-11T12:41:00.014+01:00

DU SEMEDELA
Jurčičeva 2,Koper
6000 KOPER

LETNO POROČILO O DELU DRUŠTVA 2009
Spoštovane članice in člani našega društva,dovolite mi,da vas pozdravim v imenu Upravnega odbora in v svojem imenu in se Vam zahvalim
za dosedanje sodelovanje in za tako številno udeležbo na današnjem občnem zboru.

Tudi letos smo izvajali program dela,ki je bil sprejet na lanskem občnem zboru in z veseljem ugotavljam,da smo ga v celoti uresničili. UO društva se je redno sestajal vsak mesec in reševal tekoče težave,odobraval porabo finančnih sredstev v skladu s sprejetim finančnim načrtom. Na vseh sejah UO je bila udeležba članov zelo dobra. Neformalni sestanki so bili tudi letos v uradnih urah ob torkih,kjer smo izmenjavali mnenja,se srečevali s člani društva,ki so prihajali po opravkih v društveno pisarno.

31.12.2009 smo ugotovili,da je v društvo vpisanih 702 člana, in sicer 244 moških in 458 žensk. Umrlo je 19,izstopilo pa je 98 članov. Na novo se je vpisalo v društvo 64 članov. Sodeč po sodelovanju in branju na naši spletni strani,se prepočasi pomlajujemo,ker še vedno velika večina naših članov ne uporablja računalnika, kljub temu,da je veliko brezplačnih tečajev. Da bi se čim prej računalniško opismenili, toplo priporočam,da se udeležite tečajev zaradi lažje medsebojne komunikacije.

Edini vir denarja našega društva je članarina,ki jo plačujemo člani. Ta tudi za leto 2010 ostaja 10 €. Uresničitev programa, sprejetega na današnjem občnem zboru, je odvisna od pobrane članarine. Zato Vas prosimo,da pridete v čim večjem številu čim prej plačat članarino v društveno pisarno.

Kot Vam je gotovo znano,imamo v našem društvu štiri sekcije,ki izvajajo posamezne dele programa, in sicer:
- sekcija za izlete
- sekcija za kulturo
- sekcija za šport in
- sekcija za socialo
-
Sekcija za izlete je v letu2009 organizirala naslednje izlete:
- izlet po Notranjski ( Pivka, Rakov Škocjan in Snežniški grad )
- ogled Trubarjeve domačije (grad Turjak,Rašica )
- Tolmin ( Tolminska korita, Javorca in drugo )
- vožnja z muzejskim vlakom ( Jesenice,Kanal,Brda in Gorica )
- dvodnevni izlet po bavarskih gradovih
- splavarjenje na Dravi
- dvodnevni izlet ( Padova,Verona,Gardsko jezero )
- srečanje upokojencev Primorske Opatje selo,Cerje in Vipava )
- obisk severne Primorske ( Kobarid,Bovec,Kluže,dolina Trente in Vršič.
Torej skupaj 9 izletov s 470 udeleženci predstavlja za društvo in sekcijo lep uspeh. Martinovanje v Beli Krajni je odpadlo iz objektivnih razlogov.

Sekcija za kulturo je svoj program za leto 2009 uresničila v celoti. Organizirali so:
likovno razstavo,literarni večer,povabili so amatersko gledališče iz Harij. Pomagali so organizirati srečanje starejših krajanov Krajevne skupnosti Semedela in Za gradom. Poskrbeli so tudi za nastope ob primernih priložnostih društva.

Sekcija za šport se je v letu 2009 udeležila naslednjih tekmovanj:
- pomladanske športne igre društev upokojencev Mestne občine Koper
- jesenske športne igre društva upokojencev Mestne občine Koper na Pomjanu
- regijske športne igre južne Primorske
Na spomladanskih igrah med društvi upokojencev občine Koper smo se prijavili v vseh razpisanih panogah. V tem letu tekmovalno nismo bili tako uspešni kot prejšnja leta. Vzrok za slabše rezultate tiči v novem načinu točkovanja,zaradi slabše pripravljenosti naših športnikov in ker nimamo potrebnih športnih objektov.
Na jesenskih športnih igrah smo dosegli drugo mesto. Velja omeniti odlične rezultate v pikadu za ženske. V drugih disciplinah smo bili slabši od pričakovanj.
Naši tekmovalci so bili vključeni tudi v ekipo Kopra,ki je sodelovala na športnih igrah južnoprimorske regije in so veliko prispevali k dobri uvrstitvi naše ekipe.

Sekcija za socialo
Sekcija za socialo je v preteklem letu s sodelovanjem RK Semedela organizirala ob novem letu obisk krajanov starejših od 90 let. V februarju smo organizirali predavanje na temo »kaj lahko mi starejši naredimo sami zase in za druge«. Predavanje je bilo zelo zanimivo,predavala in vodila razgovor je diplomirana sociologinja, gospa Branka Knific.
V poletnih mesecih je tudi naše društvo pristopilo k vseslovenskemu projektu »starejši za starejše v organizaciji ZDUSa. Kmalu za tem so se vsi prostovoljci udeležili seminarja z namenom,da se usposobijo za izvajanje projekta. V projekt so vključeni vsi upokojenci starejši od 69 let,ne glede na to ali so ali niso člani našega društva. Po približni oceni živi na področju našega društva blizu 4000 upokojencev. Sedaj imamo 19 prostovoljcev oz. prostovoljk. Če hočemo izpeljali anketiranje vseh upokojencev, starejših od 69 let,potrebujemo veliko več prostovoljcev. V septembru smo obiskali 377, do konca leta 2009 pa 450 upokojencev,kar pomeni,da smo izpolnili prav toliko anket,ki smo jih tudi oddali naprej. Največkrat so nas anketiranci prijazno sprejeli, bili obiska veseli in poklepetali tudi o drugih rečeh. Žal smo ponekod naleteli tudi na odklonilna stališča,ko niso razumeli,da s temi anketami odpiramo vrata k medsebojnemu sodelovanju in razumevanju,da znamo svoje probleme zaupati še komu in da se ne bi zapirali v samoto in črnogledost.

Finančno stanje našega društva je relativno dobro in da je tako, se moramo zahvaliti našim članom in poverjenikom,ki so svoje delo dobro opravili. Vodstvo društva pa je skrbno gospodarilo z zbranim denarjem in ustvarilo za 1077 € presežka,ki ga bomo prenesli v porabo naslednje leto.
Tudi letos bomo zelo pozorni,kako bo gospodarska in družbena kriza,ki je zajela ves svet,vplivala na življenje preprostih ljudi,še posebej nas upokojencev v Sloveniji. Upam,da bo oblast glavno breme krize poskusila porazdeliti na vse sloje prebivalcev in ne pretežno na upokojence, kot je to običajno. Posebno od ZDUS –a pričakujemo,da se bo trdno borila seveda ob naši podpori za ohranitev pravic,saj večina naših upokojencev v teh razmerah komaj preživi.

Predsednik: Viktor Lozej

Poročilo Nadzornega odbora

Nadzorni odbor se je sestal 03.03.2010 in pregledal poslovanje DU Semedela. Po pregledu dokumentacije je sprejel naslednje sklepe:

1. Nadzorni odbor društva pri pregledu dokumentacije ni ugotovil pomanjkljivosti,ki bi bila v nasprotju z pozitivno zakonodajo. Pri pregledu dokumentacije smo ugotovili,da računovodske storitve opravlja d.o.o. Računovodski servis M iz Kopra.

2. Vsi finančni izdatki so se izvrševali v skladu s finančnem načrtom,ki je bil sprejet na Občnem zboru društva leta 2009 in sklepi Upravnega odbora.

3. Presežek prihodkov nad dohodki (dobiček) 2oo9 1057,77

Obveznosti do dobaviteljev 31.12.2009 342,82
Stanje društvenega sklada iz preteklih let 1864,44

Stanje na transakcijskem računu 31.12.2009 je 3265,03

Člani NO
Jug Drago
Mlakar Franc

Finančni načrt za leto 2010

1. Prihodki
- Prihodki od članarine 6200 €
- prihodki od obresti 50 €
------------------------------
Skupaj 6250 €

2. odhodki
- kulturne prireditve 700 €
- šport 600 €
- finančne storitve in najemnina 400 €
- odstop članarine ZDUS in PZDU 620 €
- družabna srečanja 2500 €
- avtobusni prevoz 1000 €
------------------------------------------
Skupaj 6200 €
Koper 05.03.2010 Pripravil predsednik

PROGRAM DELA DU SEMEDELA ZA l. 2010

Tudi v letu 2010 si bomo prizadevali oblikovati tak program,ki bo v čim večji meri zadovoljil naše člane. Na ta način bomo poskusili pritegniti čim več članov,da se aktivno udeležujejo naših izletov,druženja in zabave,kulturnih prireditev in raznih športnih aktivnosti.

Sekcija za kulturo
Kulturni program,ki ga predvidevamo izvesti, bo podoben lanskemu. Posebno pozornost bomo namenili literarnim večerom,razstavam in drugim oblikam doživljanja kulturnih vsebin. Na ta način spoznavamo naše krajane,katerih ustvarjalnost je na visokem kulturnem nivoju. Lani smo prvič gostili amatersko gledališko skupino iz Harij,ki so jo naši člani zelo dobro sprejeli in nagradili z aplavzom. Tudi v tem letu bomo v jeseni pritegnili katero od znanih amaterskih skupin iz bližnje okolice. Tudi 8. marca ne bomo pozabili in se bomo naših žena spomnili na občem zboru,ki bo tik pred praznikom.

Sekcija za socialo
je sprejela zahteven načrt dela in uresničitev zadanih ciljev bo v veliki meri odvisna od nas vseh. V lanskem letu smo pristopili k projektu ZDUS-a » starejši za starejše »,ki zahteva od nas,da izvedemo anketo pri vseh starejših od 69let. Ko bomo ankete proučili,bomo dejansko izvedeli, v kakšnem socialnem in zdravstvenem stanju dejansko živijo upokojenci. Gospodarska kriza je socialni položaj upokojencev še poslabšala. Zato ima ta sekcija v kriznih razmerah še posebno odgovorno delo. Bodimo solidarni,pomagajmo nemočnim,da bodo tudi drugi pomagali nam,ko bomo pomoči potrebni.

Sekcija za izlete
bo tudi letos organizirala številne izlete,in sicer:
februar Gonars - Aquileia – Doberdob marec Hrvaška Istra – Hum
april Gorica – Kostanjevica –Sabotin
maj ( tridnevni ) Beograd - Novi sad – Avala
junij Ljubljana
julij ( dvodnevni ) Dunaj
avgust Poreč – Vrsar – Rovinj
september Srečanje primorskih upokojencev
oktober Idrija
november Ormož—martinovanje

Sekcija za šport
bo tudi v tem letu zelo aktivna,saj bo poskrbela,da se bodo naši športniki udeležili vseh tekmovanj na občinski in medobčinski ravni.

Predsednik

IZLET V OGLEJ IN GONORS

2010-02-28T20:58:00.000+01:00

Izlet v Oglej in Gonars

V soboto, 27. februarja, smo se semedelski upokojenci zopet odpravili na enodnevno potepanje,to pot v Italijo,točneje v Julijsko krajino. Naš prvi cilj je bil Oglej,starodavno obmorsko mestece,polno arheoloških izkopanin iz rimskih in poznejših obdobij.

Znamenita bazilika v Ogleju,posvečena Mariji Devici in škofoma,mučenikoma Mohorju in Fortunatu,po svoji arhitekturi sega v čase po Kristusu,v leto 313. Bila je večkrat porušena ( vsaj 4 x ). Približno današnjo podobo je dobila bazilika pod Poponovim patriarhatom,v prvi polovici enajstega stoletja.
Bazilika je sezidana v romansko-gotskem slogu. Notranjost bazilike je izjemno veličastna. Tlak prekriva čudovit mozaik iz 4. stoletja. (odkrit v letih 1909-1912) Mozaični tlak je največji starokrščanski mozaik zahodnega sveta,saj meri 760 kvadratni metrov. Mozaik je razdeljen na četvero robna polja ,teh je deset ,vsako od njih prikazuje drugačne prizore,polni so simbolov,živalskih prizorov,portretov darovalcev,prizori letnih časov,ribolova in drugo.
V baziliki si poleg prekrasnih mozaikov lahko ogledamo tudi različne sarkofage: (Kancijanijev,sarkofag štirih oglejskih devic idr).Zelo zanimiva je Kripta izkopavanj,to je podzemno arheološko najdišče. Poleg bazilike stoji baptisterij s prelepo krstilnico ter seveda zvonik,ki je s 73 m celo višji od našega koprskega.

Iz Ogleja smo se odpeljali v Gonars blizu Palmanove. Leta 1942 so ga ustanovili italijanski fašisti za slovenske in hrvaške internirance. V tem taborišču je bilo 5343 zapornikov,Slovenci iz ljubljanske pokrajine,pa tudi iz taborišča Rab ter taborišča Monigo v bližini Trevisa. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943,so taborišče do tal porušili,da bi zakrili vse sledi svojega početja. Danes je na mestu nekdanjega taborišča travnik in ceste. Kipar M: Živkovič je na pobudo jugoslovanskih oblasti postavil na mestnem pokopališču mogočno obeležje-cvetlico z železnimi cvetovi,v kostnici pa so shranjeni ostanki 453 slovenskih in hrvaških žrtev. Obe državi sta po osamosvojitvi postavili vsaka svojim žrtvam spominska obeliska.

Ob povratku smo se za kratek čas ustavili v kraju Sredipolje (Redipuglia),kjer je najbolj znan italijanski spominski kompleks,posvečen več kot 100.000 italijanskim vojakom,padlim med 1.sv. vojno na Soški fronti.
Pozno kosilo smo si privoščili v gostišču Furlan v Braniku. Bili smo dobro razpoloženi,kajti preživeli smo še en lep,sončen,predvsem zelo zanimiv dan.

Koper, 27.02.2010 Napisala: Marija Lozej
Fotografiral: Štumpfel Kristel

2009-12-30T20:38:00.022+01:00

Semedelski upokojenci smo se v torek, 22.12.2009 zvečer, zbreli v BIO-MOTELU da bi se poslovili od odhajajočega starega leta.

Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo kar lepo število članov našega društva, nekaj povabljenih gostov in prijateljev. Uživali smo ob lepi glazbi, prijetnem druženju, dobri hrani, in pijači. Razgibali smo se ob veselih ritmih domačih in drugih melodij.

Ob zaključku smo si zaželeli še veliko zdravja, sreče in še veliko prijetnih trenutkov ob skupnih srečanjih, in da bi se v takem oz. še večjem številu zbrali še v naslednjih
letih.

Prispevek: Marija Lozej
Foto: Viktor Lozej

2009-11-22T13:05:00.004+01:00

IZLET DU SEMEDELA PO DOLINI REKE SOČE

V soboto, 19.09.2009, se je poln avtobus članov DU Semedela odpravilo na enodnevni izlet v dolino reke Soče. Že ob prvem srečanju s to našo gorsko lepotico, smo se ponovno prepričali, kako prav je imel naš pesnik Gregorčič, ko je zapisal:
Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti…
Naš prvi cilj je bil Kobariški muzej, ki je bil leta 1993 razglašen za evropski muzej leta. Zanj skrbi Goriški muzej. Posebno zanimivo je prikazan potek Soške fronte in kobariški preboj leta 1917. Vredna ogleda je tudi monumentalna kostnica na griču Gradič,postavljena v spomin 7014 italijanskim vojakom, padlim med prvo svetovno vojno v zgornjem Posočju.

Mimo enega najlepših in najvišjih slapov pri nas, to je Boka,smo se odpeljali po dolini Koritnice proti trdnjavi Kluže.

Trdnjava, ki je prvič omenjena leta 1470 kot beneška lesena utrdba za obrambo pred Turki, je danes obnovljena in služi različnim prireditvam.

Pot nas je vodila po slikoviti dolini Trente do izvira reke Soče.

Na poti čez Vršič smo se ustavili tudi pri Ruski kapelici,ki so jo leta1917 zgradili ruski vojni ujetniki v spomin na preko 1000 umrlih, ki so gradili cesto čez Vršič. Kapelica je lesena, ob njej se vsako leto zberejo predstavniki slovenske in ruske države.

Med večjimi znamenitostmi, ki smo si jih ogledali, je tudi edini slovenski botanični vrt v Alpah, to je Alpinium Juljana.

Na tem izletu smo se naužili toliko lepot, da se z našim pesnikom mirne duše strinjamo, ko je zapel:
Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj

Besedilo: Marija in Viktor Lozej

Fotografije: Stunphel Kristl

OBVESTILO

2009-09-17T13:44:00.007+02:00

DU SEMEDELA
Jurčičeva 2 Koper
OBVESTILO
Člane društva upokojencev obveščamo,da smo na osnovi sklepa UO društva pristopili k projektu
»Starejši za starejše«
Namen projekta je tistim starejšim, ki živijo v svojih gospodinjstvih ali skupaj z otroki, pomagati,
da bi jim bila starost lepša. Tudi mi želimo z vstopom v ta projekt prispevati k višji kakovosti življenja starejših doma.
- Da bomo uspešni pri izvajanju tega projekta, potrebujemo veliko prostovoljcev, ker je naše društvo veliko.
- Zavedati se moramo, da ta projekt sloni na prostovoljstvu in zaupanju tistih, ki pomoč potrebujejo.
- Na področju, ki ga pokriva naše društvo, imamo 750 članov DU in okoli3000 upokojencev,
starejših nad 69 let.V ta projekt morajo biti vključeni vsi starejši nad 69 let, ne glede na članstvo v društvu upokojencev. Zavedati se moramo, da nas je starejših vedno več in da bomo starost lepše preživeli, če si bomo med seboj pomagali po načelu jaz tebi, ti meni.
- Anketa, ki jo moramo izpolniti na prvem obisku, nam bo pokazala posnetek stanja na terenu
in probleme, ki so potrebni reševanja.
V projektu je predvideno, da vsak prostovolec lahko obišče na leto največ 50 starejših nad 69 let.
Glede na število upokojencev starejših nad 69 let, bi potrebovali najmanj 70 do 80 prostovoljcev.
Zato vljudno vabimo vse, ki ste pripravljeni sodelovati pri tem projektu, da se nam priključite. Dobite nas vsak torek med 9. in 11. uro v pisarni društva v prostorih krajevne skupnosti Semedela.
POSEBNO OBVESTILO – POVABILO!
Zveza društev upokojencev mestne občine Koper, organizira dne: 27.9.2009 jesenske športne igre s piknikom, na Poljanah na Pomjanu, s pričetkom ob 9.uri.Razen tekmovalcev ste na piknik vabljeni tudi vsi ostali člani društva s svojimi partnerji, da se družabnega srečanja udeležite.
Kosilo bo od 13. do 15. ure. Po kosilu bo razglasitev rezultatov, podelitev priznanj, nato pa se bo srečanje nadaljevalo in bo še sledila ribja zakuska.
Pristojbina za prehrano za tiste, ki ne bodo tekmovali znaša 10 € na osebo.Tekmovalcem strošek krije društvo.
Vsi, ki se nameravate, piknika udeležiti, se prijavite v pisarni društva dne:22.9.2009 med
9. in 11.uro.
V Kopru,15.9.2009 Predsednik
Viktor Lozej

BILI SMO NA BAVARSKIH GRADOVIH

2009-07-01T21:45:00.013+02:00

Prosto po Župančiču bi lahko rekli: Odhod. In zatrobil je avtobus skozi mrak. Da, bila je še tema, ko smo se tistega zgodnjega jutra, 20. junija, odpravili na dvodnevni izlet na Bavarsko. Semedelski upokojenci smo namreč zelo aktivna izletniška skupina, željna vedno novih in novih doživetij. V Ljubljani se nam je pridružil vodič Aleš, pristni Štajerec, sicer mlad, vendar zelo razgledan in ~ načitan ~

Naš prvi cilj je bilo Kimsko jezero (CHIEMSEE). Z udobno ladjo smo se odpeljali na okrog 230 ha velik otok, kjer je dal Bavarski kralj Ludvik II (1845-1886), sin bavarskega kralja Maksimiljana II in pruske princese Marie, zgraditi mogočen dvorec, imenovan Herrenchiemsee. Da bi bolje razumeli, kaj je ~ pravljičnega kralja ~ vodilo, da je začel graditi gradove, neprecenljivih vrednosti, je potrebno povedati nekaj besed o njegovi osebnosti in njegovih vzornikih. Ludvik II je imel nenavaden življenjski stil. Kot otrok, katerega je vzgajal oče s trdo roko, ni okusil starševske ljubezni in vzgoje. Ostal je popolnoma brez vojaške in politične vzgoje, prepuščen svoji fantaziji, ko je z 18 leti zasedel bavarski prestol. Po naravi je bil zaprt vase, čutil se je osamljenega in nezaželenega. Že zelo zgodaj so pri njem opazili nagnjenja do istega spola. Zatekal se je v svet starih germanskih zgodb in pravljic. Ko se je seznanil z glasbo, predvsem z operami, tedaj priznanega komponista R Wagnerja, je želel ta pravljični ljubezenski svet podoživeti v resničnosti. Kultura in umetnost sta mu bili bližji kot politika in vodenja države. Wagnerjeva dela, predvsem romantična ljubezenska opera Lohengrin (labodji princ), Tristan in Izolda (zgodba o nesrečni ljubezni), Tannhauser in druga, so upodobljena v posameznih razkošnih sobanah kraljevih dvorcev.

Želel je biti podoben francoskemu kralju Ludviku XIV. Dvakrat je obiskal Versailles in lik sončnega kralja, v katerem je Ludvik II začutil popolno utelešenje absolutnega, suverenega kraljestva, je postal njegov ideal.

Herrenchiemsee je zadnji in najdražji od vseh njegovih grajskih projektov. Grad je ostal nedokončan, v njem je kralj bival le kakih 10 dni. Že na vhodu nas pozdravi mogočna skulptura pava, ki je poleg laboda kraljeva najljubša žival. Razkošne sobane, pa tudi stopnišča so verne kopije versaiaillskih dvoran. Osrednji del gradu je paradna spalnica, odeta v zlato poslikavo z razkošnim pohištvom, prevladuje pa ~ burbonska lilija na modri podlagi (strop, zavese). Skoraj celo zahodno stran gradu zavzema » zrcalna dvorana ». Ima 17 polkrožnih oken, samotne večere pa je kralj preživljal ob soju 2 tisoč sveč, užival glasbo ob prižganih 33 lestencih in 40 svečnikih. Zanimiva je jedilnica z » mizico pogrni se « (pogrezljivo jedilno mizo). Kralj je med jedjo hotel biti sam, zato so mu mizo » opremljali » z jedmi v pritličju.

Po ogledu prvega gradu smo se odpeljali do mesteca Ettal, kjer stoji mogočni benediktinski samostan s cerkvijo iz XIV stoletja. Prenočevali smo v kraju Reute, prijaznem manjšem hotelu, obdanem z zelenjem.

Kljub deževnemu vremenu smo se naslednji dan po zajtrku odpeljali proti gradu Neuschwanstein. Grad stoji ob vznožju gora, visoko nad sotesko reke Pollat. Tu je želel kralj najti srečo na begu pred svetom, ki mu je postajal vedno bolj tuj in nedoumljiv. V gornjih nadstropjih (400 stopnic) so kraljeve sobane in dve dvorani (prestolna in pevska), spodnja nadstropja so namenjena za gospodinjstvo in služinčad. Sobane v gradu so podobne orjaški slikanici, polni podob in likov iz sveta germanskih pripovedk in so odlično ozadje nekaterim Wagnerjevim operam.

Na kraju, kjer je imel njegov oče lovsko kočo, je Ludvig II leta 1860 sezidal grad Linderhof. To je bilo kraljevo zasebno pribežališče, kraj odmaknjenosti in edina zgradba, ki je bila dokončana za časa njegovega življenja. Grad je obdan z bazeni in terasami, prekrasnimi parki in stopničastimi kaskadami. Razkošne sobane, kot zrcalna dvorana, gobelinska soba, roza kabinet, jedilnica, spalnica in druge so opremljali najboljši tedanji slikarji in kiparji v bogatem baročno-rokokojskem slogu. Venerina jama-umetni kapniki, umetno jezero, slap, poslikave, je prostor, kjer je kralj užival ob Wagnerjevi glasbi.

Kraljeva neizmerna graditeljska strast je pogoltnila velikanske vsote denarja, ki jih ni več mogel kriti s svojimi zasebnimi dohodki. Zadolževal se je, si nakopal sovraštvo vlade in parlamenta in leta 1886 ga je zdravniška komisija proglasila za neprištevnega in duševno motenega. Istega leta so ga na silo odpeljali na grad Berg ob Starnberškem jezeru. Že naslednji dan se z zdravnikom nista vrnila s sprehoda. Njuna utopitev je ostala do danes nepojasnjena.

In končno še naš zadnji cilj. Božjepotna cerkev v kraju Wies velja za najlepšo rokokojsko stavbo v Nemčiji. Res je vredna ogleda.

Dobro razpoloženi smo se proti večeru vračali. Za nami sta bila 2 lepa in zanimiva dneva. Misli pa nam že uhajajo naprej k naslednjim izletom, ki so na programu.

Besedilo: Marija Lozej

Fotografije: Stunphel Kristl

Občni zbor DU Semedela

2009-03-27T12:02:00.018+01:00

V četrtek, 5. marca 2009 ob 17 uri smo se upokojenci iz DU Semedela zbrali na občnem zboru v Bio hotelu v Šalari. Na občnem zboru smo najprej poslušali poročila

predsednika o delu društva v preteklem letu in o programu dela za tekoče leto; blagajnika o finančnem stanju društva; in poročilo NO

-Na občnem zboru je bilo približno 120 udeležencev, ki so poročila sprejeli v celoti in potrdili program dela za tekoče leto.

Sledil je kratek kulturni program, posvečen mednarodnemu dnevu žena. Zapel nam je ženski pevski zbor »PRISTAN » pod vodstvom Marka Kocjančiča, zaigrali pa so nam tudi učenci glasbene šole iz Kopra. Prisrčno smo se nasmejali pregovorom in življenjskim resnicam o odnosih med moškimi in ženskami. Kulturni program je vodila naša zaslužna ga. Zorka Podobnik, članica sekcije za kulturo pri DU Semedela.

Po rednem delu smo se ob skromni večerji do poznega zadržali in ob veselem vzdušju tudi zaplesali.

Zapisala je ML

foto: Š. Kristl

IZLET PO NOTRANJSKI

2009-03-01T17:23:00.016+01:00

Zima ni najbolj primeren čas za potovanja. Saj vemo,slabe ceste, mrzlo in vlažno vreme, bolezni in še marsikaj drugega. Toda vsemu navkljub smo se člani DU Semedela odločili, da jo mahnemo na potep. Za soboto, 21. februarja, smo si naročili lepo vreme in se z avtobusom, dobro razpoloženi, bila je namreč pustna sobota, odpravili na pot. Prva postaja je bila Pivka, natančneje » Park vojaške zgodovine » v Pivki. V ogromnih stavbah ( bivše vojašnice ) so s pomočjo sredstev EU in s pomočjo Obrambnega ministrstva uredili vojaški muzej. Pregledno je prikazana vojaška zgodovina na naših tleh, od davnih rimskih časov do danes. Pivška kotlina je namreč eno strateško najpomembnejših območij v Evropi ( pogoste selitve ljudstev, premiki različnih vojska, pomembne bitke). V parku vojaške zgodovine se lahko seznanimo s kronološkim potekom in razvojem obrambnih in napadalnih sistemov pri nas in v svetu. Našo posebno pozornost so pritegnili številni dragoceni primerki tankov, oklepnih vozil in topov. Ogledali smo si tudi film. Najdragocenejši pa je tank T55, to je eden od tankov, ki so 26. junija 1991, na tako imenovani » dan prej »odpeljali iz pivške vojašnice.
Polni lepih vtisov smo se po enournem ogledu odpeljali dalje. Loška dolina skozi Cerknico, Lož, Stari trg naprej do gradu Snežnik (Schneeberg). To je pravi arhitekturni biser, položen v osrčje snežniških gozdov. Prvi opisi gradu segajo v 11. stoletje. Idealen kraj za lov na divjad. Z lovom so se ukvarjali skoraj vsi lastniki gradu, zadnji gospodarji Lichtenburgi in Schoenburgi so ga spremenili v lovsko rezidenco. Grad krasijo številne lovske trofeje, da starinskega pohištva,neprecenljive vrednosti, orožja, porcelana in drugega niti ne omenjamo. Skozi prekrasno obnovljene in opremljene sobane nas je popeljala zgovorna vodička Nina. V neposredni bližini gradu je tudi lovsko-polharski muzej s številnimi nagačenimi divjimi zvermi, pticami in seveda polhi.
Po kosilu v vasi Markovec smo se zapeljali še v Rakov Škocjan. Kratek sprehod po gozdu do »malega naravnega mostu« nam je prav prijal. Poslovili smo se od bučne reke Rak i se odpeljali proti domu.Ko si po nekaj dneh uredimo vtise, si vedno znova priznamo, splačalo se je, bilo je lepo !
POSEBEJ SMO UŽIVALI V LEPOTAH NA NAJAVORCI IN NJENI OKOLICI...
Marija Lozej
foto: L. Viktor

VABILO NA IZLETE

2009-02-10T11:34:00.000+01:00

Vabimo vas, da se udeležite IZLETA, ki bo

v soboto, 21. 2. 2009 na Notranjsko

Najprej se bomo ustavili v Pivki in si ogledali Vojaški muzej. Pot bomo nadaljevali mimo Postojne, Rakeka, Cerknice, Bloške police, Loža in Starega Trga do Kozarišča, kjer si bomo ogledali obnovljeni grad Snežnik ter Polharski muzej z lovsko zbirko, ki zajema trofeje avtohtone divjadi Snežniško-javorniškega masiva in Cerkniškega jezera (rjavega in belega medveda, vrste ptičev in drugih živali).

Z dobrim kosilom nam bodo postregli v Gostišču Mlakar v Markovcu. Ob povratku se bomo ustavili na severnem robu Loške doline pri svetovno znani kraški jami - Križna jama, z možnostjo enournega ogleda. Ustavili se bomo tudi v naravnem parku Rakov Škocjan in si ogledali mali naravni most.

Cena izleta je: EUR 30,00 (za morebitni ogled Križne jame doplačilo EUR 4,5)

Odhod je predviden ob 07.00 uri iz lokalnega postajališča pred banko v Olmu.

Prijave z vplačili: v petek, 13. 2. 2009 v pisarni DU Semedela med 9.00 in 11. uro.

Dodatne informacije in pred-prijave na telefonu 031-602-707.

OPOZORILO, ki bo veljalo tudi za vse naslednje izlete:

S pred-prijavo si zagotovite udeležbo samo do 11.00 ure na dan vplačila,
V primeru odpovedi izleta po vplačilu morate dobiti zamenjavo, sicer vam denarja za avtobus ne vrnemo.

Hkrati vam posredujemo še ORIENTACIJSKI PLAN IZLETOV ZA LETO 2009

ZAP. ŠT.	*DATUM IZLETA*	*SMER - KRAJ IZLETA*
1.	21. 2. 2009	NOTRANJSKA
2.	21. 3. 2009	RAŠICA PRI VELIKIH LAŠČAH (P. TRUBAR)
3.	18. 4. 2009	TOLMINSKA KORITA, JAVORCA
4.	9. 5. 2009	JESENICE - GORICA, MUZEJSKI VLAK
5.	20. in 21. 6. 2009	BAVARSKI GRADOVI
6.	25. 7. 2009	SPLAVARJENJE NA DRAVI
7.	22. in 23. 8. 2009	VERONA - ogled mesta in opere
8.	19. 9. 2009	KOBARID, IZVIR SOČE, VRŠIČ
9.	14. in 15. 11.2009	MARTINOVANJE V BELI KRAJINI

SEKCIJA ZA IZLETE

NOVOLETNO SREČANJE

2009-01-11T16:29:00.013+01:00

Čas z neverjetno hitrostjo beži, posebno nam upokojencev se zdi, da so leta vedno krajša. Izkoristiti je pač treba vsak trenutek zase, vse ostalo počasi postaja le spomin.
Da bi doživeli nekaj prijetnih in veselih trenutkov in se dostojno poslovili od starega leta, smo se člani DU Semedela zbrali 23.12.2008 v Bio motelu v Šalari. Bilo nas je nepričakovano veliko in bili smo vsi dobro razpoloženi. Kako tudi ne! Večerja je bila zelo dobra, zavrteli smo se ob prijetni glasbi, poklepetali z dobrimi znanci in prijatelji. Skratka bilo je veselo druženje, kot se za prednovoletni čas tudi spodobi. Ob slovesu smo si toplo stisnili roke in si zaželeli zdravo in mirno leto 2009.
Seveda si vsi želimo, da bi se ob koncu leta 2009 ponovno srečali čili in zdravi.

08.01.2009 Marija Lozej

VSEM ČLANOM

2008-12-04T17:13:00.011+01:00

Spoštovane članice in člani DU Semedela

Tudi leto 2008 se izteka in spet bomo poročali o našem delu,o težavah in o problemih,ki smo jih imeli in kako smo jih reševali. Kot ponavadi je težav vedno dovolj,toda z dobro voljo in Vašo pomočjo jih premagujemo.

Če se spomnite, smo se lani decembra s posebnim pismom obrnili na vse člane našega društva s prošnjo,da članarino poravnajo v društveni pisarni,ki je odprta vsak torek od 9-11 ure v domu KS Semedela. To prošnjo smo utemeljili s tem,da so naši prostovoljci in prostovoljke še starejši,zato mislimo,da je prav,da jim olajšamo delo. Ker se vsi staramo in tudi naši aktivisti, velja naša prošnja še bolj tudi za leto 2009, zato Vas ponovno prosimo,da poravnate članarino za leto 2009 najkasneje do marca meseca v društveni pisarni. Tisti,ki je iz kakršnih koli razlogov niste mogli poravnati, ste poravnali svojo obveznost preko naših prostovoljcev. Tako smo večino članarine pobrali brez stroškov. Članarina je edini vir, s katerim razpolaga društvo,vsi drugi viri so odpadli. Zato je članarina postala temeljni vir sredstev za obstoj društva. S članarino,ki jo plačujemo v višini 5 € že nekaj let,težko izvajamo predvideni program. Če si društvo ne zagotovi toliko sredstev,da lahko organizira razne dejavnost, kot so:izleti,kulturne prireditve,predavanja,razne športne aktivnosti in občasne zabave,potem društvo izgubi smisel obstoja.

Zaradi tega smo na UO društva veliko razpravljali o višini članarine. UO se zaveda,da se je v času gospodarske in finančne krize ter vsakodnevnih podražitev,ki najbolj prizadenejo prav nas upokojence, težko odločiti za povišanje članarine. Člani UO so v razpravi izpostavili,da je nujno povišati članarino,da ohranimo delovanje društva vsaj na dosedanjem nivoju. Zato UO je sprejel sklep,da bo članarina za leto 2009 10 € letno.

Z velikim veseljem Vas obveščamo,da ima DU Semedela spletno stran, preko katere bomo obveščali naše člane o vsem dogajanju v društvu. Ker to tehnologijo večina naših članov ne obvlada,jo bomo uveljavljali postopoma. Česar sami ne znamo,znajo naši otroci ali vnuki,zato jih prosimo za pomoč. Spletno stran dobimo tako,da napišemo »dusemedela«in že lahko spremljamo vsebino na spletni strani. Tako bodo objavljena tudi naša vabila za izlete,kulturne prireditve in drugo. Tudi vi boste lahko sodelovali na spletni strani s predlogi,humorjem ali kritiko. Več kot se nas bo oglašalo,bolj bo zanimiva naša stran. Vabljeni k sodelovanju.

Radi bi olajšali delo našim raznašalcem vabil,zato Vas prosimo,ko boste plačali članarino za leto 2009, povejte,ali imate možnosti spremljati obvestila preko spletne strani in elektronske pošte (email). Tisti,ki ima to možnost,mu seveda vabila ne bomo nosili na dom. Naši prostovoljci Vas prosijo,da jim na ta način olajšate delo. Prosite svoje otroke ali vnuke,da vsaj enkrat na teden pogledajo na spletno stran našega društva in Vas obvestijo o novostih , oziroma da Vas takoj obvestijo o sprejemu sporočila E-MAILa; na društvo prinesite tudi elektronski naslov preko katerega Vam bomo pošiljali posebna sporočila.

Komisija za socialo,ki je tudi organizirana v našem društvu, je sprejela načrt dela,ki je bolj zahteven in njegova uresničitev bo v veliki meri odvisna od nas vseh. Ker nas je vedno več starejših tudi v našem okolju,je vedno več takih ,ki rabijo pomoč v tem smislu,da jih obiščemo vsaj enkrat na mesec,se pogovorimo z njimi,ugotovimo stanje in če je kaj posebnega obvestimo go. Ksenijo Pinter na telefon 05/6395878. To delo je poznano pod programom »starejši za starejše«. Da bi bili uspešni in da bi obvladovali stanje na terenu, želimo pridobiti sodelavce/ke,ki bi skrbeli za posamezne ulice ali dele ulic. Več kot nas bo,manjša bo obremenitev posameznika. Tisti,ki bi želeli sodelovati, pokličite g. Ksenijo na telefon,da se pogovorite o podrobnostih. Vabljeni.

Ob zaključku želim vsem starejšim, še posebej našim članom srečno,zdravo in veselo novo leto 2009.

Koper, 07.12.2009

Predsednik

IZLET V RADEČE IN VAS SVIBNO!

2008-08-19T23:45:00.014+02:00

Na izlet smo odpotovali 16. avgusta iz Kopra ob šesti uri zjutraj. Ponoči, iz petka na soboto, je deževalo celo noč, zato sem bil prepričan, da bo naš izlet klavrno končal. Toda ob šesti uri smo bili vsi v avtobusu,in na naše veselje kljub slabemu vremenu ni manjkal nobeden. Bravo naši!

Našo pot smo nadaljevali mimo Ljubljane, Trojan do Zagorja, kjer smo imeli kratek postanek, da smo se poklonili pokojnemu predsedniku vlade in države dr. Janezu Drnovšku pred na novo postavljenim spomenikom. Dr. Janez Drnovšek je bil častni meščan občine Zagorje, zato so mu krajani postavili spomenik v zahvalo, za vse, kar je dobrega naredil.

Po kratkem postanku smo našo pot nadaljevali mimo Hrastnika, Rimskih toplic do Radeč. V Radečah nas je sprejel lokalni vodnik, ki nas je spremljal do povratka. Priznati moramo, da je zanimiv in duhovit človek. Po predstavitvi občine Radeče, ki ima 3000 prebivalcev, smo se vkrcali na splav in smo splavarili po Savi. Na splavu nas je sprejela cela ekipa splavarjev s harmonikarjem na čelu. Po popitem kozarčku je postalo vzdušje veselo. Ko smo pojedli dober golaž, smo se s splavom odpeljali proti Zidanemu mostu. Dolžina poti je 3 km v eno smer.

Zidani most smo si ogledali z reke Save, torej s splava. Veličastni so trije mostovi, ki omogočajo relativno dobro prometno povezavo skozi ozko sotesko, ki jo predstavlja Zidani most. Dva mosta sta namenjena železniškemu prometu, tretji pa cestnemu.

Po zanimivi plovbi smo se odpeljali v lepo vasico Svibno, kjer so doma Ostrovrharji. Čudovita pokrajina in čudovit pogled v dolino Sopote in na najvišji vrh Zasavja Kum.

Po poznem kosilu v gostilni pri Ježu, smo se odpeljali proti domu. Na koncu smo bili vsi zadovoljni,ker smo program speljali v celoti in nas dež ni oviral. Lepo je bilo.

Viktor Lozej

DVODNEVNI IZLET

2008-07-18T16:12:00.016+02:00

DVODNEVNI IZLET V SALZBURG IN ORLOVO GNEZDO

12.IN 13. JULIJA 2008

Obetal se je lep poletni dan. Vreme kot naročeno, ne prevroče, zjutraj še prijetno hladno. Semedelski upokojenci, kar 61 nas je bilo, smo se tisto soboto, 12. julija, odpravili na zanimivo potepanje. Naše starostno povprečje sta nam nekoliko kvarila le prijazni šofer Sandi in naš vodič Mohor, zgovorni » načitani « Štajerec.

Na poti proti Salzburgu, našemu prvemu cilju, smo imeli več postankov, enega celo nepredvidenega. Avstrijske ceste so bile namreč zatrpane s » pločevino », torej zastoji na cestah le niso samo naša posebnost. Imeli smo srečo, čakanje ni bilo predolgo in v zgodnjih popoldanskih urah smo si že ogledovali mesto. Salzburg (Solnograško) leži ob reki Salzach. To je desni pritok reke Inn. Prikupni mostovi povezujejo oba dela mesta, stari in novi del.

Salzburg je srednjeveško mesto, nastalo na ruševinah rimskega naselja. Samostan sv. Petra je bil v tistem času žarišče močne misijonske dejavnosti. S širitvijo nadškofije se je v naslednjih stoletjih na področju Salzburga oblikovala cerkvena kneževina, katere ekonomski razcvet je omogočilo predvsem nahajališče soli in zlata.

Za časa nadškofa Raitenaua pa dobi mesto nekaj lepih baročnih zgradb. Leta 1816 preide salzburška nadškofija pod Avstrijo, od leta 1849 pa je » Solnograško »samostojna avstrijska pokrajina.

Mesto krasijo številne cerkvene (samostani, katedrala iz 17. stol., rezidenca nadškofov iz 16. stol.) in posvetne, arhitekturno zelo zanimive zgradbe (dvorec Mirabell, Mozartova rojstna hiša, »Mozarteum » in druge). Zelo zanimivo je poslopje, kjer se odvija znani poletni glasbeni festival » Festspiele ».

Nad mestom se dviga mogočni grad Hohensalzburg iz 11. stol. Grad so večkrat prenavljali in dograjevali. Pod gradom stoji stari mlin, ki ga poganja voda,napeljana iz 19 km oddaljenega Kraljevega jezera (Koenigssee).

Danes so v gradu našle prostor številne kulturne prireditve, muzeji, med drugim tudi muzej marionet. Z gradu je prekrasen pogled na reko in mesto.

Naslednje jutro je bilo deževno, nič kaj obetajoče. Pred sabo pa smo imeli zanimivo pot, to je vzpon na Kehlstein, 1834 m visoki hrib, kjer se bohoti razvpito Orlovo gnezdo (Kehlsteinhaus). Peljali smo se skozi mestece Hallein, znano po ogromnih spiralnicah in skladiščih soli, in nato skozi Berchtesgaden, kjer je bila pravzaprav spočeta ideja nacizma. Danes je to letoviško mestece z živahnim središčem. Posebnost je še vedno delujoči rudnik soli, ki je delno odprt za turistične oglede. Nad mestom se dviga mogočni Watzmann (2713) s petimi manjšimi vrhovi.

Do vrha Kehlsteina vozijo samo posebni avtobusi, pot je namreč izredno ozka, vijugasta, vklesana v živo skalo. Orlovo gnezdo je močno zavarovana trdnjava, nekdaj Hitlerjevo gorsko zavetišče. Tu je sprejemal najbolj znane nacistične veljake, tu so kovali načrte za svoje krvoločne pohode (napad na Poljsko, pohod v Rusijo in druge). Dokončano je bilo leta 1938 za Hitlerjev 50. rojstni dan. Cesto in trdnjavo je zgradilo več tisoč delavcev - ujetnikov v nemogočih razmerah v 18 mesecih. Do bivalnih prostorov vodi 124 m dolg predor in nato še dvigalo.

Danes je v stavbi restavracija, trgovina,v spodnji etaži pa razstavni prostor, kjer so na ogled razni dokumenti in kronološki prikaz gradnje.

Z vrha Kehlsteina je čudovit razgled na bližnje vršace. Uživali smo v prelepem vremenu, dolino pa je prekrivala gosta megla.

Občudovanja vredno je, kako so Nemci znali izrabiti to nekdaj zločinsko mesto v izredno donosno turistično dejavnost.

Zadnja postaja na naši poti pa je bilo Kraljevo jezero (Koenigssee). Jezero pogosto primerjajo z norveškim fjordom, razteza se 8 km pod mogočno goro Watzmann, ponekod je globoko do 200 m

V poznih popoldanskih urah smo krenili proti domu. Vožnja je bila prijetna, brez zastojev.

Vsako potovanje se začne s prvim korakom, naj bo teh čimveč.

Prispevek je pripravila Marija Lozej

Fotografije Viktor Lozej

PREDSTAVITEV DRUŠTVA

2008-07-18T14:37:00.014+02:00

DU Semedela je bilo ustanovljeno 31.11.1982 v skladu z Zakonom o društvih, na pobudoFranca Kralja-Petka in Albina Simčiča. Prvi predsednik Izvršnega odbora DU Semedela je bil CIRIL JANEŽIČ, sledili pa so mu na občnih zborih izvoljeni: JOŽE SEDMAK, TIHOMIR JAVORŠEK, FRANC GOLJA-RADO, DUŠAN POPOVIČ in FERENCEK ZVONIMIR.

Programi dela društva se skozi obdobja niso bistveno razlikovali. Še danes v našem društvu delujejo naslednje sekcije, ki skrbijo za izvajanje in razvoj posameznih dejavnosti, kot so: šport, izletništvo, socialno-zdravstvena dejavnost ter kulturna dejavnost.

Na čelu sekcij so člani UO, ki zavzeto skrbijo za delovanje, sproščeno vzdušje in sestavljajo program dela, ki je všečen članom društva. Zato so vse aktivnosti, ki jih organizirajo posamezne sekcije ali društvo kot celota, dobro obiskane. Tudi obveščanje članov o aktivnostih, izletih in srečanjih predstavlja problem, ki je odvisno, kot skoraj vse ostalo od iznajdljivosti posameznih članov odbora. Na srečo ima naše društvo relativno dobro razvito mrežo poverjenikov, ki kljub starosti svoje delo opravljajo prostovoljno in odgovorno. Dejavnost DU je v precejšnji meri omejena zaradi pomanjkanja prostorov. Velike težave občutimo pri organiziranju srečanj upokojencev, ker v Semedeli ni večje dvorane. Zato smo prisiljeni srečanja organizirati v hotelih, ki pa so za naše člane predragi.

Glavni vir finansiranja za dejavnosti društva je članarina. Pomemben del finančnih sredstev je tudi prispevek Zveze društev upokojencev MO Koper, ki je žal vsako leto manjši. Naše društvo je številčno močno, saj spada med večja društva v Sloveniji

Naši člani delujejo še v Društvu invalidov, Koronarnem društvu in v Svetu krajevne skupnosti.

Številni naši člani sodelujejo tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.

Da bi postali bolj zanimivi tudi za včlanjevanje mlajših upokojencev v društvo, moramo vpeljati vsestransko računalniško poslovanje. Naloga vodstva društva je, da že letos oblikuje spletno stran, kjer bodo objavljene vse najpomembnejše informacije o delovanju društva. Upamo, da bomo s pomočjo spletne strani postopoma nadomestili stari način obveščanja.

Viktor Lozej

IZLET V REZIJO IN NA VIŠARJE

2008-07-08T11:33:00.026+02:00

V soboto 21. junija smo imeli čudovito vreme, zato smo se tokrat odpravili v Rezijo. A dozdeva se mi, da večina Slovencev še ni slišala lepega rezijanskega pozdrava ZUKRIŠTE ŠUNČACE – ZDRAVO, SONCE. Pozdrava tiste peščice Slovencev, ki vztraja v TA ROŽYNI DOLINI, kot domači kulturni delavci pravijo Reziji.

Zakrivljen podaljšek Karnijske doline, obdan z vršaci (Kanin, Sart, Baba), je zaradi zaprtosti in slabe rodovitnosti nudil v preteklosti prebivalcem skromne pogoje za življenje. Zato so Rezijani raztepeni po vsem svetu. Najbolj znani so seveda BRUSAČI, ki so v času moje mladosti romali v zakotne kraje, a tudi do velikega Dunaja in Budimpešte so našli pot. Da bi zacinili lonec, popravili dežnik, nabrusili škarje,... Tem iskalcem tenke rezine kruha sta v Stolbici (poleg Nive, Ravance, Osoja`n in Korita večja vas) postavljena spomenik in muzej. Ob iskrivi govorici in bogati slikovni predstavitvi v središču NARAVNEGA PARKA JULIJSKIH ALP se je v nas odpiralo nešteto vprašanj:

Zakaj Rezijo tako slabo poznamo?
Koliko časa bodo še lahko ohranjali svojo govorico?
Od kod jim sredstva?
Zakaj prebivalci ne morejo gledati programov slovenske televizije?
Zakaj rezijanščina ne pozna besed SVOBODA in POEZIJA?

Z odzveni rezijanske govorice smo se nato odpeljali na VIŠARJE, romarsko središče predvsem Furlanov, Korošcev in Slovencev. Verniki, planinci in turisti so pogosti občudovalci VIŠARSKIH GLAV in obiskovalci svetišča s poslikavami slovenskega umetnika TONETA KRALJA. Vsak je lahko dobil nekaj zase. Če ga nista prevzela mir v cerkvi in togo odžebrana molitev božjega namestnika, je bil prevzet nad razgledom ali potjo samo.

Naj omenim še jutranji postanek v PUŠJI VASI, kraju ob reki Tilment v Furlaniji. Kraj s starodavno dušo, 700 let staro gotsko arhitekturo, kamnitim obzidjem in katedralo sta sožitje z zgodovino uničila 2 (dva) katastrofalna potresa 1976. leta. Toda kraj je po temeljiti obnovi, kjer naj bi vsak kamen prišel na svoje mesto, spet dobil svojo staro, lepo in za obiskovalce privlačno podobo. Naj dodam, da je k obnovi katedrale pripomogel tudi primorski kamnosek ELVIO SABADIN – ELIA iz Sv. Antona pri Kopru. Za novo LUNETO nad osrednjim vhodom v katedralo je izbral NABREŽINSKI KAMEN, saj v okolici uničene vasi ni mogel dobiti tako velikega kamna kot je bil izklesan izvirnik.

Poseben občutek pa je pri postanku v katedrali vzbudila mogočna SKULPTURA IZ LESA; v njej ljudje prosijo in rotijo nebo, naj se jih usmili in jih obvaruje pred uničujočimi potresi.

REZIJA, VIŠARJE, PUŠJA VAS – TRIJE KRAJI, VREDNI OGLEDA IN RAZMIŠLJANJA.

Le srce govori:

Dolina Rezije,
na skali,
jaz in ti,
luna sveti,
vse molči,
le srce govori. .

Solo il cuore parla:

Valle di Resia
su una roccia,
io e te,
la luna ci ilumina,
tutto tace,
solo il cuore parla

Prispevek je pripravila , ZORKA PODOBNIK junij, 2008

Fotografije g. Kristl Štunpfel

VODSTVO DRUŠTVA

2008-06-29T22:54:00.006+02:00

1. VIKTOR LOZEJ - predsednik
2. MILENA BINKAR - tajnnik in blagajnik

Ostali člani upravnega odbora:

3. KSENIJA PINTER - vodja sekcije za socialo in zdravstvo
4. MATIJA JAKŠIČ - vodja sekcije za kulturo
5. ZVONIMIR FERENČEK - vodja sekcije šport in rekreacijo
6. DUŠAN POPOVIČ - vodja sekcije za izlete
7. BOJAN MARN
8. KARBIČ TENI
9. NEDA POČKAJ

Člani nadzornega odbora:

1. JUG DRAGO - predsednik
2. PODOBNIK TOMO
3. MLAKAR FRANC

Na podlagi 8 in 9 člena Zakona o društvih (Ur.l. RS, štev. 61/2006) je občni zbor Društva upokojencev Semedela dne 29.02.2008 sprejel naslednja

P R A V I L A

D R U Š T V A U P O K J E N C E V S E M E D E L A

I. Splošne določbe

člen

Društvo upokojencev SEMEDELA – SOCIETA DEI PENSIONATI SEMEDELA (kratica:DU) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno in dobrodelno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v teh pravilih in v skladu z zakonom o društvih.

člen

Ime društva je: DRUŠTVO UPOKOJENCEV SEMEDELA – SOCIETA DEI PENSIONATI SEMEDELA. Društvo deluje na območju KS Semedela in KS za Gradom.

člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Kopru, Jurčičeva 2.

člen

Štampiljka društva je okrogle oblike premera 30 mm z napisom imena društva.

člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Sloveniji, ki delujejo na humanitarnem, dobrodelnem in rekreacijskem področju ter sorodnih dejavnosti. Društvo je član občinske, pokrajinske in Zveze društev upokojencev Slovenije. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije,ki imajo podobne namene in cilje.

člen

Delo društva in njegovih organov je javno. Svoje člane društvo obvešča:

-preko poverjenikov društva

- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva

- preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako,da so seje organov društva javne,da organizira okrogle mize,tiskovne konference itd. Za dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.

7.člen

II. Namen in Cilji

Namen društva je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno in dobrodelno združevanje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno dogovorjenih interesov opredeljenih v teh pravilih, ki so v skladu z zakonom o društvih.

Cilji društva so da:

seznanja svoje člane in druge upokojence o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju, njihovih pravicah in obveznostih ter o predvidenih spremembah zaradi sprejema skupnih stališč
sodeluje z občinskimi organi in drugimi organi lokalne samouprave pri reševanju problematike upokojencev
sodeluje z vsemi humanitarnimi organizacijami (RK, KARITAS, DRUŠTVO STAROSTNIKOV ITD)
sodeluje s centrom za socialno delo in skrbi za pomoč svojim članom in drugim
sodeluje z domom upokojencev
vzpodbuja člane k aktivnemu delovanju in življenju ter spoznavanju naravnih lepot in znamenitosti
spodbuja v aktivno državljanstvo starejših in njihovo vključevanje v vse oblike družbenega dialoga, odločanja in soodločanja.
spodbuja tovarištvo, vzajemnost in medsebojno spoštovanje
spodbuja k varovanju okolja.

Naloge in Dejavnosti društva

člen

Naloge društva so:

organizira predavanja, okrogle mize, seminarje in druge izobraževalne oblike za potrebe upokojencev
organizira kulturne prireditve, nastope pevskih zborov, dramske, likovne in druge kulturno umetniške prireditve
organizira in izvaja športna in športni-rekreativna tekmovanja in izlete ter druge prireditve
obvešča javnost o svojem delu.

člen

Dejavnosti DU so naslednje:

organiziranje in izvajanje humanitarnih oziroma dobrodelnih dejavnosti,
organiziranje in izvajanje športnih in športno rekreativnih dejavnosti,
organiziranje in izvajanje kulturno – umetniških in izobraževalnih dejavnosti,
organiziranje in izvajanje socialne in druge pomoči za upokojence na domu, ki so zaradi starosti, bolezni in onemoglosti potrebni kakršne koli pomoči,
prizadevanje za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja upokojencev,
seznanja o socialni, zdravstveni in drugi problematiki, ki zanima upokojence,
organiziranje prireditev, srečanj in izletov,
razvijanje solidarnosti med generacijami in v okviru starejše generacije,
zavzemanje za vse življenjsko učenje starejših,
aktivno poseganje v politično odločanje, ko gre za oblikovanje družbe vseh generacij, ter spodbujanje organov občine in države k aktivni politiki na tem področju,
zavzemanje za zagotavljanje kakovosti oskrbe in nege na domu ter v institucionalnem varstvu,
prizadevanje za krepitev zdravja, za zdravo staranje in za staranje v domačem krogu,
zavzemanje za ustrezno zastopanost upokojencev in njihovih organizacij v organih odločanja ustanov, ki neposredno ali posredno posegajo v reševanje problematike starejše generacije.

III. Sodelovanje z drugimi organizacijami

člen

Za uresničevanje svojih skupnih interesov DU sodeluje z drugimi društvi upokojencev in se povezuje preko občinske in pokrajinske zveze, posredno ZDUS.

DU sodeluje s tujimi društvi upokojencev ali sorodnimi društvi ter se z njimi dogovarja in sporazumeva o skupnih programih, ki morajo biti v skladu s temi pravili, z zakonom o društvih in pravni redom naše države.

IV. Zastopanje in predstavljanje

člen

DU nastopa v pravnem prometu in z drugimi v svojem imenu in za svoj račun.

DU lahko sklepa pravne posle s tretjimi osebami v imenu in za račun drugih DU, organizacij ali skupnosti, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila.

člen

Predsednik DU zastopa in predstavlja DU. V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika DU,opravlja njegove naloge član UO, ki ga pooblasti predsednik.

V. Simboli društva

13. člen

DU ima lahko kot svoj simbol prapor. Prapor se razvije na občnem zboru ali na društvenih prireditvah.

VI. Način včlanjevanja in prenehanje članstva,pravice in dolžnosti članov društva

14. člen

Redni član DU lahko postane vsak upokojenec in njegov zakonec, čeprav ni upokojen, če prostovoljno poda pristopno izjavo. Član društva lahko postane upokojenec, ki se na območje na novo priseli. Član DU je lahko tuj državljan s stalnim bivališčem v RS pod pogojem, da je upokojenec.

Častni član

15. člen

Člani DU so lahko tudi častni člani. Častni člani so lahko pravne ali fizične osebe. UO sprejme o tem poseben sklep, v katerem določi njihove pravice in obveznosti. Častno članstvo je najvišje priznanje, ki ga DU podeli svojemu članu za izjemne zasluge za delo v društvu. Častna priznanja podeli DU na občnem zboru.

Pravice članov

16. člen

Pravice članov DU so:

da delujejo in odločajo o delu društva
da volijo in so lahko izvoljeni v organe društva in drugih upokojenskih organizacij
da dajejo predloge in pobude za delovanje DU
da so obveščeni o delu organov DU
da uživajo pravice, ki jih dajejo upokojenske organizacije svojim članom.

Dolžnosti članov

17. člen

Dolžnosti članov DU so,da:

- spoštujejo pravila društva in druge akte ter sklepe organov društva,

- izvajajo naloge,ki so jim zaupane,

- se udeležujejo občnih zborov in drugih oblik delovanja DU,

- plačujejo članarino,

- opravljajo še druge dolžnosti v skladu s pravili DU in PZDU

Prenehanje članstva

18. člen

Članstvo v DU preneha:

s smrtjo
s prostovoljnim izstopom
s črtanjem
z izključitvijo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu, brezpogojno pa zaradi neplačane članarine z zaostankom več kot dve leti.

O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

19. člen

Član DU uveljavlja pravice do popustov in drugih članskih ugodnosti na podlagi članske izkaznice.

VII Organi društva,njihovo delovno področje in medsebojna razmerja ter mandatna doba

20. ćlen

Organi društva

Organi društva so:

občni zbor
upravni odbor
nadzorni odbor
častno razsodišče

21. člen

Mandatna doba vseh organov je dve leti.

22 člen

Občni zbor

Najvišji organ DU je občni zbor. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Občni zbor je lahko redni ali izredni. Redni občni zbor mora biti najmanj enkrat letno. Sklicuje ga UO društva. Izredni občni zbor se sklicuje po potrebi. Izredni občni zbor mora sklicati predsednik DU, kadar to zahteva UO ali NO, ali tretjina članov društva. Če predsednik društva izrednega občnega zbora v tridesetih dneh ne skliče, ga skliče predlagatelj s tem, da določi predlog dnevnega reda in gradivo za sejo. O sklicu občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani seznanjeni najmanj 8 (osem) dni pred sklicem.

23. člen

Pristojnosti

Občno zbor je pristojen,da:

sprejema pravila ter spremembe in dopolnitve pravil
sprejema sklep o ustanovitvi PZDU
sprejema program dela društva
Sprejema finančni načrt in zaključni račun
Razpravlja in odloča o poročilih in predlogih UO, NO in častnega razsodišča
Odloča o predlogih, pobudah in prošnjah svojih članov
Voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika DU ter pet do sedem članov UO, tri člane NO ter tri člane častnega razsodišča
Odloča o pritožbah zoper sklepe častnega razsodišča
Odloča o prenehanju društva
Voli delovna telesa občnega zbora (delovno predsedstvo,volilna komisija,kandidacijska komisija in komisija za sklepe
Odloča o drugih zadevah v skladu s predpisi in temi pravili

24. člen

Glasovanje

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

25. člen

Sklepčnost

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih najmanj polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 15 (petnajst) minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 članov.

26. člen

Veljavnost sklepov

Sklep je sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica navzočih članov, razen glede prenehanja društva, odtujitve in razdelitve nepremičnega premoženja, za kar je potrebna 2/3 večina navzočih.

27. člen

Upravni odbor

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru. UO šteje poleg predsednika, tajnika in blagajnika, še 6 članov. UO se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Mandatna doba članov traja dve leti. Če se število članov UO med letom zmanjša, lahko UO vključi nove člane, da bi delo nemoteno teklo do razpisa nadomestnih volitev. UO lahko oblikuje za opravljanje nalog iz svojega področja stalna ali občasna telesa.

28. člen

Pristojnosti UO, da:

izvršuje sklepe občnega zbora
daje navodila sekcijam in spremlja njihovo delo
izvršuje program dela ter ga po potrebi spreminja in dopolnjuje
izvaja finančni načrt
sprejema splošne akte, razen tistih, ki so v pristojnosti občnega zbora
upravlja s premoženjem društva
določa članarino in višino prispevkov za posamezne namene
skrbi za zagotavljanje denarja in drugih materialnih sredstev za izvajanje društvenih dejavnosti
imenuje stalna in občasna delovna telesa
določi delegate v višje oblike povezovanja DU
odloča o priznanjih in nagradah
opravlja še druge naloge v skladu s predpisi in temi pravili
odločba o spremembi naslova sedeža društva

29. člen

UO dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa član UO, ki ga pooblasti predsednik. UO je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Če UO imenuje komisije, imenuje tudi predsednika komisij. Člani komisij so lahko samo člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne UO.

30. člen

UO na pobudo članov, lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne UO.

31. člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor spremlja delo UO in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. NO enkrat na leto poroča občnemu zboru o svojih ugotovitvah. NO šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani NO ne morejo biti člani UO. Člani NO lahko sodelujejo na sejah UO, ne morejo pa odločati. NO je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema večina prisotnih. Mandatna doba traja dve leti.

32. člen

Častno razsodišče

Častno razsodišče voli občni zbor za dve leti. Častno razsodišče ima tri člane in se konstituira na prvi seji, ko izvolijo predsednika. Sklepe sprejema, če so prisotni vsi člani z večino glasov. Častno razsodišče vodi postopek, ugotavlja kršitve in izreka ukrepe v skladu z Disciplinskim pravilnikom. Častno razsodišče obravnava kršitve članov DU, kot so:

nespoštovanje statuta in drugih aktov DU
ne izvrševanje sklepov njenih organov
nespoštovanje splošnih etičnih in moralnih norm, ki škodujejo ugledu DU

Častno razsodišče praviloma želi s svojim vplivom doseči, da kršitelj sam spremeni svoje vedenje. Če tega ne doseže, lahko izreče enega od naslednjih ukrepov:

opomin
javni opomin,ki mora biti pisno obrazložen.
izključitev mora biti pisno obrazložena

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe v roku 30 dni na občni zbor, kot drugostopenjski organ.

33. člen

Predsednik društva

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi, organizacijami v državi in tujini ter fizičnimi osebami. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik UO in ga izvoli za dobo dveh let. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili in pravnim redom države. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in UO.

34. člen

Tajnik društva

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi skrbi tajnik društva,ki ga izvoli občni zbor za dobo dveh let.

Z svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

35. člen

Financiranje in materialno poslovanje društva

DU praviloma pridobiva sredstva za svoje delovanje:

s članarino
iz naslova materialnih pravic in dejavnosti DU
z darili
s prispevki občinske in PZDU
iz drugih virov v skladu s predpisi

36. člen

Podatki o finančnem in materialnim poslovanjem

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno materialnem poslovanju na način in v obliki, ki veljajo za društva, v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Način vodenja finančno materialnega poslovanja društvo določi s Pravilnikom o finančno materialnim poslovanju.

DU mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva.

Društvo mora voditi poslovne knjige in pripraviti letna poročila v skladu z računovodskimi standardi za društva. Letno poročilo sprejme občni zbor društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil predhodno opravljen notranji nadzor.

37. člen

Javnost finančno materialnega poslovanja je zagotovljena s pravico članov DU do vpogleda v poslovne knjige.

38. člen

Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik DU, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni član UO.

39. člen

Nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva opravlja NO v skladu s predpisi in temi pravili.

40. člen

Vzajemna samopomoč

Člani DU so lahko tudi člani sklada VS organiziranega v ZDUS. Za te člane DU vsako leto pobere prispevek in ga odvede TRR pri ZDUS. DU vodi o tem članstvu posebno kartotečno evidenco.

41. člen

Premoženje

DU je dolžno voditi evidenco o svojem premoženju v skladu z računovodskimi standardi za društva. DU mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

42. člen

Pokroviteljstva

Državni organi ali gospodarske družbe lahko prevzemajo pokroviteljstvo nad DU ali posamezno prireditvijo. Pokroviteljstvo se uredi s pogodbo ali posebnim sklepom.

IX Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem

43. člen

Društvo preneha:

- po zakonu

- po sklepu občnega zbora

- s spojitvijo z drugimi društvi,

- s pripojitvijo k drugemu društvu,

- s stečajem,

- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja

Občni zbor sprejme sklep o prenehanju DU in razdelitvi premoženja z 2/3 večino navzočih članov. V sklepu mora biti navedeno DU ali ZDUS, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva se vrnejo v proračun. O tem sklepu mora predsednik ali oseba, ki jo občni zbor pooblasti, v 30 dneh obvestiti upravno enoto,pri kateri je DU registrirano.

X Končne določbe

44. člen

Spremembe in dopolnitve teh pravil se sprejemajo po enakem postopku, kot so bile sprejete.

45. člen

Z dnem uveljavitve teh pravil, prenehajo veljati pravila, ki so bila sprejeta 03.10.1997 leta v Kopru.

Tajnik Predsednik

Neda Počkaj Viktor Lozej