IZLET V ZAGREB

IZLET V ZAGREB

V soboto, 21.4.2012 smo se ob 6. uri z avtobusom odpravili na izlet v Zagreb. Vremenska napoved ni bila najbolj ugodna. Kljub temu nam je vreme bilo zelo naklonjeno cel dan. Deževalo je le med vožnjo nazaj grede od meje do Čateža, kjer smo se ustavili na dobrem kosilu. Nato je spet zasijalo sonce... Potovanje je bilo prijetno in v dobrem vzdušju.

Pri koncertni dvorani Vatroslav Lisinski nas je ob pol 10. uri pričakal zagrebški vodnik g. Vladimir in smo začeli z ogledom Zagreba.

Najprej smo se, kot je že bilo napovedano, popeljali z avtobusom (cca 1 uro) in si panoramsko ogledali Donji grad, ki so ga začeli graditi po l.1850, ko se je Zagreb začel širiti iz Gornje gradskih in Kapitolskih gričev pod goro Medvednico v nižje ležeče in prostranejše predele. Današnji Zagreb leži na severni obali reke Save (širi se že tudi na južno obalo) na nadmorski višini 122 m in ima cca 800 tisoč prebivalcev. S širšo okolico pa milijon in 200.000, kar je četrtina vseh prebivalcev Hrvaške.

Torej, najprej smo se popeljali mimo Hrvaškega narodnega gledališča ter po področju imenovanem Zelena podkev do pokopališča Mirogoj in nazaj na Gornji grad do Katedrale. Zelena podkev je ime za sedem v vrsti povezanih zelenih trgov ter botaničnega vrta, ki predstavljajo monumentalno jedro ožjega središča mesta. To je zelo lepo urejeno področje s parki z veliko zelenja in rož, z zelo lepimi in pomembnimi stavbami in hoteli. Nastala je po urbanističnem načrtu inženirja Milana Lenucija in se zgleduje po dunajskem ringu.

V pol-okroglem paviljonu so bila do pred kratkim razstavljena pomembna dela znanega kiparja Ivana Meštrovića.

V muzeju Mimara je umeščena bogata zbirka umetniških del, ki sta jo Hrvaški podarila Ante inWiltrud Topić.

Pokopališče Mirogoj je znano kot eno najlepših pokopališč v Evropi. Imenujejo ga hrvaški Panteon. Je počivališče mnogih znanih pokojnikov, mesto miru in spokojnosti, mesto, kjer lahko občudujemo umetnost...Graditelj Mirogoja je bil Hermann Bolle.

Sledil je dveurni sprehod po Gornjem gradu in Kaptolu.

Pantovčak je ulica in tudi del mesta z mnogimi luksuznimi hišami in stanovanji.

Na Markovem trgu stoji cerkev sv. Marka na katere strehi stojita zgodovinski grb Hrvaške in grb mesta. Na trgu sta tudi sedež vlade in parlamenta - Sabora.

 Katedrala (stolna cerkev) posvečena Blaženi Devici Mariji, kjer je tudi nadškofija Zagreba, je največja cerkev na Hrvaškem. Dograjena je bila l. 1217.

Kamnita vrata so so del starega obzidja in eden najbolj ohranjenih spomenikov starega dela mesta iz 13. stoletja.

         

V delu mesta imenovanem Šalata se nahaja Klinični center, nekaj fakultet, športno rekreacijski center in drugo.

Med trgom Bana Jelačića, Kaptolom in Gornjim gradom se nahaja tržnica Dolac, ki je bogato založena s sadjem, zelenjavo in ostalim.
 

Trg bana Jelačiča (Trg Republike) je glavni trg mesta. Osrednje mesto na trgu zavzema kip bana Josipa Jelačića, hrvškega bana, politika in generala, ki je bil rojen v Petrovaradinu in ki je sodeloval pri zatrtju madžarske revolucije l.1848.

Zagreb je praznoval Dan planeta Zemlje, ki je bil sicer naslednji dan. Na trgu bana Jelačiča je igrala godba, po mestu je defilirala enota svečano oblečenih gardistov in konjenikov. Ta praznik bi nas naj opomnil in ozaveščal o našem neodgovorem ravnanju z naravo in okoljem na našem planetu ter posledicami le tega.

Zagreb se lahko pohvali z dobro urejenim tramvajskim prometom. Na ulicah smo videli lepe plave tramvaje, izdelane v tovarni Djuro Djaković v Slavonskem Brodu, ki jih prodajajo tudi v zahodno Evropo.

Prispevek: Dušan Popovič
Foto: Dušan Popovič 

OBČNI ZBOR ČLANOV DRUŠTVA 2012

Občni zbor Društva upokojencev Semedela dne 15. marca 2012

Občni zbor se je začel ob 17. uri v prostorih Bio hotela v Kopru.

Na tem občnem zboru smo obravnavali poleg poročila o delu društva tudi poročilo Nadzornega odbora o finančnem p oslovanju in izvolili nove organe društva. Poročila so vsi prisotni sprejeli soglasno in z aplavzom. Vsebinskih pripomb na poročila ni bilo.

Predsednik delovnega predsedstva g. Zvonimir Ferenček je predlagal člane v novi Upravni odbor in sicer:

1. TATJANO ANTONČIČ za predsednico društva
2. MILENO BIKAR za blagajničarko
3. ZDENKO PETEK za tajnico
4. MATIJO JAKŠIČA
5. DARINKO KOCE
6. ZVONIMIRJA FERENČEK
7. DUŠANA POPOVIČ
8. TENI KARBIČ in
9. VIKTORJA LOZEJ

Na občni zbor je bila povabljena tudi vodja Centra delovnih aktivnosti Koper gospa Helena Vidovič. Seznanila nas je z aktivnostmi – dejavnostmi Centra in nas povabila, da se pridružimo in aktivno vključimo v različne dejavnosti – delavnice. Občni zbor sta pozdravili gospa Cvetka Jagodic, predsednica ZDU MO Koper in gospod Pavlič, predsednik PZDU JP.

Po izvolitvi organov društva se je novo izvoljena predsednica zahvalila za zaupanje in se na kratko predstavila. Zahvalila se je tudi dosedanjemu predsedniku društva gospodu Bojanu Marnu za uspešno delo – vodenje društva.

Uradni del je bil tako končan, sledil je kratek kulturni program. Pripravile so ga ljudske pevke iz CDA, pod vodstvom gospe Elizabete Kržišnik.

Občni zbor smo zaključili s skromno večerjo, za dobro voljo in ples so poskrbeli glasbeniki s prikupno pevko.

Prispevek: Viktor Lozej

Foto: Viktor Lozej

PREDNOVOLETNO SREČANJE 2011

Pred dobro uro naju je sin pripeljal s prednovoletne zabave
DRUŠTVA UPOKOJENCEV SEMEDELA. Znebila sve se zahmašne oprave, odela v bolj udobno domačo in naslonila noge na nizek podstavek. Prijetno olajšanje za dele pod koleni. Ne nimava reume, tudi obrabljenih kolenskih sklepov zaenkrat še ne. To pot imava nekam težke noge zaradi plesa, midva pa sva brez tovrstne kondicije. Res prijetna utrujenost naju daje.










Malce predolg uvod za to, da povem, da biti član DRUŠTVA UPOKOJENCEV SEMEDELA sploh ni slabo. Če seveda hočeš in zmoreš vsaj nekaj, kar ti je , članu ponujenega, tudi sprejemati. Izleti, športna srečanja, literarni večeri in razstave krajanov, sodelovanje v aktivnostih Centra za starejše Mestne občine Koper, gledališka predstava, prednovoletno srečanje... V družbi razpredati o radostih in težavah, bentiti nad ..., dokazovati se - dokazati, kaj še zmoremo. Ni bistveno, kaj je pripravljeno za pod zob ali katere vrste bo pijača, ki jo boš dal manj. Smisel je v druženju, spoznavanju, begu iz samotnosti in sivine, ki se v teh časih loteva marsikoga med nami. Res je sreča v druženju.










Tudi nocojšnje prednovoletno srečanje je drobec, ki je namenjen bolj optimističnem vzdušju.



Hvala organizatorjem pri DRUŠTVU UPOKOJENCEV SEMEDELA.

Prispevek je napisala: Zorka Podobnik
Foto: Dušan Popvič

RAZMIŠLJANJE IN VOŠČILO

Pozdravljeni! Razmišljate, veliko razmišljate? Seveda razmišljamo, pravite. Pa - o čem najpogosteje napenjate možgane? O... o vsakdanemu, o delu, ki ga moramo opraviti, o odločitvah, ki jih moramo sprejeti, da si vsaj za drobec izboljšamo življenje. Pa naj bo dodatni le ročaj za oporo v kopalnici ali lučka nad kotličkom, kjer rada berem, še kaj spletem. Pa o stanju, v katerem živimo tudi ramišljamo in o napuha polnih izbranih, voljenih ali kar pod srečno zvezdo rojenih pri koritih, ki nimajo ne časa ne posluha za druge. Pa o naravi, ki vedno znova dokazuje, da niso dobri gospodarji. No, ne raspredamo vsi o vsem tem in ne v tem zaporedju.

In ... kateri občutki nas pogosto spravljajo ob tem miselnem delu? Spet slišim pisano kopico odgovorov: zaskrbljen sem, včasih jezen, nemočen, bojim se, včasih sem celo privoščljiv in prav nič spravljiv. In ob vsem tem se res ne počutim dobro. Pa mislite, da nas prevevajo taki občutki zaradi naših desetletij in sivih, razredčenih las? Nak, starost je relativna stvar. Seveda prinaša določene spremembe in omejitve - v gibanju, vidu, sluhu, zunanjem videzu. Narobe je to, da nas je vse preveč nagnjenih k pozitivizmu. Sivogledi smo in malo starokopitni. Ne prav se reče: Ne gremo v korak s časom. Zakaj bi morali korakati drugače kot sta nas izučili delo, izkušnje in čas! No ja: pa tudi prav ubogljivi nismo več. Kakšno manjšo spremembo pa bi le morali udomačiti tudi na domačem dvorišču, pri sebi torej. Dovolj bi bilo že, če bi spustili vsaj katero v začetku naštetih stanj (jeza, strah, nevoščljivost), ki so uničujoča za naše zdravje. Oprimimo se raje veselja, radosti, smeha in odprtosti do drugih. Z iskanjem dobrega pri sebi in drugih bomo, morda, našli notranji mir. To pa je edini mir na svetu, ki je lahko trajen. (Tisti mir o katerem poje Prešeren v Zdravljici je po mojem od nas tako oddaljen kot planet, za katerega predvidevajo, da na njem obstaja življenje).

V predprazničnem času smo. Voščimo, sanjarimo in želimo srečo. Zase in za druge. Zaželimo si drobnih srečic: letom primerno zdravje, lepe trenutke doma, prijazne pogovore s prijatelji, razumevanje s svojci, sosedi, spodbudnejše novice, ki bi nam osvetljevale dneve.

Meni bi na obraz zvabil tudi v letu, ki prihaja nasmeh in drobno srečico že preprečljiv DOBRO JUTRO vnukinje (namesto Čau in imej se FUL dobro), pa čas, ki bi si ga vzela sinova za klepet z očetom in mamo, pa kos pice ali jabolčnega zavitka, ki ga spečeta snahi tudi za naju, pa moja roka v topli moževi dlani ... pa srečanja s prijatelji ob kozarcu refoška ali skodelici čaja ... Ja, ampak želim si tudi, da bi nam grah obrodil, rože lepo cvetele, da bi še kak verz zapustila vnukinja, ... Želja ni ne konca ne kraja. Srečic pa se tako nabere za eno veliko srečo, če le nismo prezahtevni seveda.


NAJ TE DOBRE ŽELJE NAPIŠEM?

BOŽIČKU? ---------- DEDKU MRAZU?



SE MI BODO IZPOLILE? JAZ UPAM!

BOMO VIDELI ČEZ LETO IN DAN!

SREČNO!
Zorka Podobnik

IZLET V BEOGRAD

IZLET V BEOGRAD, 6.7.8. maj 2011

Izlet v Beograd smo semedelski upokojenci načrtovali že lani. Letos pa nam je uspelo » spraviti pod streho » tudi ta nadvse zanimiv izlet.

Po večurni monotoni vožnji po slavonskih ravnicah smo končno prispeli do Rume ob vznožju Fruške gore. V vasici Maradik nas je v » etno kuči » čakalo kosilo (zelo dober paprikaš). Dobro podprti smo nadaljevali pot do samostana Krušedol. Samostan, zgrajen v 16. stoletju,hrani dragocene ikone in razne zanimive predmete. Predstavil nam jih je dolgobradi » frater «.

V Sremskih Karlovcih

smo si ogledali mogočno katedralo in dvorec patriarhov. Prijazno mestece, z veliko zelenja, je na nas napravilo močan vtis.

Vožnja proti Novemu Sadu. Povzpeli smo se na trdnjavo Petrovaradin iz 18.stoletja. Kraljuje nad Donavo in nudi krasen razgled na mesto. V Beograd smo prispeli v večernih urah. V hotelu Srbija nas je že čakala večerja,ki pa nam ni preveč teknila.

Drugi dan nas je čakala vožnja najprej na Avalo.Mogočen spomenik,delo kiparja Ivana Meštroviča, je viden že od daleč.

Mogočni stebri,v obliki ženskih teles (Kariatide),predstavljajo bivše jugoslovanske republike. Na Avali je tudi visok razgledni stolp, na vrh katerega smo se peljali z dvigalom.

Kmalu smo pot nadaljevali proti hribu Oplenac,kjer stoji mogočen mavzolej dinastije Karadjordjevičev.

Po obilni malici smo se odpeljali v Beograd. Sprehodili smo se po glavni beograjski ulici Kneza Mihajla.

Doživeli smo pravi utrip velemesta,večerjali smo na Skandarliji v znanem zabaviščnem delu Beograda.

Za zadnji dan našega potepanja smo prihranili najslajše. Prekrasen samostan Sv. Save na Vračarju,je največja pravoslavna cerkev na Balkanu in druga največja v Evropi. Pri gradnji sodelujejo tudi slovenska podjetja.

Polni lepih vtisov smo se odpeljali dalje,tokrat v Hišo cvetja,kjer je pokopan tov. Tito. Skromno, toda estetsko urejena grobnica in razstavni prostori.

Zadnja postaja na naši čudoviti poti pa je bil Kalemegdan . Mogočna trdnjava na sotočju Save in Donave.

Po lahkem kosilu ob obzidju Kalemegdana smo se odpravili proti domu. Kar lep kos poti nas je spremljal dež,ki pa ni mogel vplivati na naše razpoloženje. Uspel nam je še en lep izlet.

Prispevek: Marija Lozej

Foto: Dušan Popovič

Izlet na Dunaj

Izlet na Dunaj (18. in 19. september)

DUNAJ CENTER

Dunaj smo semedelski upokojenci obiskali v dneh,ko so v Sloveniji divjale uničujoče poplave. Spočetka je res kazalo,da si nismo izbrali najbolj posrečenega termina za ogled cesarskega mesta. Proti pričakovanju nas je že kmalu po prestopu meje razveselilo sonce,tako da dežnikov ves čas nismo rabili. Prijazni vodič Aleš nas je že med potjo natančno seznani z zgodovino avstrijskega cesarstva.

Pot nas je najprej vodila skozi Gradec (Graz),središče avstrijske Štajerske,druge največje avstrijske pokrajine (marke). Kmalu smo za sabo pustili Lipnico in že nas je pozdravil sončni Dunaj (Wien). Iz avtobusa smo si ogledali najpomembnejše zgradbe,ki se bohotijo ob Ringu. Ring (obroč) je cesta speljana okoli mesta. Tu stoji prekrasna zgradba Arania

URANIA OPERA

(Urania),bivši observatorij,delo našega arhitekta Maxa Fabianija. Peljali smo se mimo cerkve sv. Štefana (Stephansdom) z najvišjim zvonikom (137 m). Za cerkev,zgrajeno v gotskem slogu,je v drugi pol.14.stol. položil temeljni kamen Rudolf IV. In velja še danes poleg Pratra za razpoznavni znak Dunaj.

Zelo zanimivo je poslopje dunajske opere (Opernhaus) iz leta 1869. Leta 1945 je bilo poslopje do tal porušeno,na to obnovljeno. Tu vsako leto prirejajo znameniti operni ples (Opernball). Ustavili smo se tudi pred zgradbo parlamenta in pred mestnim muzejem.

Našo posebno pozornost je pritegnila prekrasna Votinska (spominska) cerkev. Zgrajena je bila v spomin na neuspešno izvedeni atentat na cesarja Franca Jožefa (1861). Cerkev ima dva 99 m visoka stolpa,zgrajena je v novogotskem slogu.

Sprehodili smo se tudi do Hofburga,

to je velik kompleks,ki obsega 18 traktov,19 dvorov z okrog 2600 prostori. Do leta 1918 je bil Hofburg sedež cesarstva. Danes sodi v ta kompleks še Španska jahalna šola,Avstrjska nacionalna knjižnica idr.

V enem od traktov so danes prostori avstrijske republike.Prvi dan našega potepanja po Dunaju smo zaključili v znameniti »Hundertwasserhaus«.

To je hiša najbolj znanega dunajskega slikarija tistega časa. To je vizija ekološko grajene hiše,nenavadne poslikave,narejena iz naravnih materialov in z obilico zelenja. Dokončana je bila leta 1985. Zvečer smo si ogledali največjo dunajsko znamenitost – Prater. To je zabaviščni park z ogromnim kolesom in raznovrstnimi napravami,ki služijo zabavi in zapravljanju.

Drugi dan nas je čakalo največje presenečenje,to je dvorec Schoenbrunn (lepi vodnjak). Ime je dobil po vodnjaku,ki je oskrboval dvorec za vodo do konca 18. stol. Dvorec je služil kot poletna rezidenca cesarske družine. Današnjo obliko je dobil grad za časa Marije Terezije,zgrajen je v rokokojskem stilu,znameniti parki pa po vzoru francoskih parkov in sodijo med najlepše v Evropi. Občudovanja vredni so ostanki rimske dobe,Neptunov vodnjak idr.

Grad ima 1441 soban in dvoran. Cesarica je obnovila grad za svojega moža Franca Štefana,ki je bil strasten botanik in velik ljubitelj narave. V gradu je bil rojen leta 1830 cesar Franc Jožef I. Danes služijo najlepše dvorane v protokolarne namene.

Pozno popoldne smo se zadovoljni in polni lepih vtisov odpravili proti domu

Prispevek: Marija in Viktor Lozej

Foto: Kristl stunpfel