IZLET NA BIZELJSKO

Naše društvo je za letošnji zadnji izlet izbralo dan sv. MARTINA, to je 11.11.2017. Pri izbiri kraja sem se odločil za Bizeljsko.Vodilo izleta je bilo, da z izletom povežemo tudi martinovanje in to v vinorodnem kraju, kakršno je Bizeljsko.

Odziv za izlet je bil presenetljivo dober, saj je bilo povpraševanje dosti večje od predvidenega. Zato sem najel avtobus s 55. sedeži in še večji bi lahko bil, vendar ga ni bilo na razpolago. Na pot smo se odpravili že ob 7 uri ter s kratkim postankom prišli na cilj ob 10 uri. Ob prihodu nas je počakala naša lokalna vodička go. Sonja Klemenčič. V tem trenutku je vodenje po predvidenem programu prevzela ona in nas popeljala na predvidene lokacije.

Najprej smo se ustavili na turistični kmetiji PUDVOI in si ogledali znamenito repnico, kjer imajo danes shranjene buteljke z raznovrstnim vinom. Po ogledu smo bili postreženi z obloženimi kruhki, da smo lažje degustirali štiri vrste njihovega vina. Seveda nam je gospodar vmes razlagal zgodovino nastanka teh repnic in kako so jih kopali.

 Po ogledu repnice smo se napotili na ogled zbirke MAJOLIK. Gospa jih v posebni sobi ima razstavljenih čez 1500 vrst z vseh  kontinentov. Z zanimanjem smo prisluhnili njeni razlagi o izvoru teh eksponatov. Seveda smo tudi tu bili postreženi. Postregli so nam bizeljski ajdov kolač ter pokušali njihova vina. Na koncu je vsak izmed nas še dobil flašo vina za domov.

Tretja lokacija, ki smo jo obiskali, je bila zeliščarska kmetija Fabinc. Na tej kmetiji se bavijo s pridelavo zdravilnih zelišč ter predelavo le teh v razne zdravilne napitke, maže in čaje. Ob postrežbi s čajem in pecivom, smo poslušali njeno razlago o zdravilnih učinkih zelišč. Na koncu si je precej naših članov kupilo njihove izdelke za katere so menili, da jim bodo koristili.

Seveda je čas hitro tekel in je prišel čas za kosilo.V lepi domači gostilni nas je počakal lep glasbeni sprejem z odličnim glasbenikom. Ko smo se posedli za lepo opremljene mize smo bili postreženi s kosilom. Med strežbo nas je muzikant povabil na ples, odziv pa je bil slab, saj nobeden ni hotel zaplesati med prvimi. Tudi ko je bil napovedan - dame volijo – ni bilo odziva. Moški, ki smo bili v manjšini smo računali na naval plesalk, vendar -  nič. Ko je naša vodička videla kaj se (ne)-dogaja, je stopila v akcijo, izbrala najbližnjega moškega in ples se je začel. Trenutek za tem, je bilo plesišče že skoraj polno. Ker je bilo plesalcev premalo, so zaplesali tudi ženski pari. Po dveh – treh plesih smo se zopet sedli za mize in nadaljevali s kosilom, ki je bilo zares izvrsto. Bilo pripravljeno v smislu praznika sv. Martina. Tudi porcije so bile obilne tako, da nekateri niso mogli vsega pojesti.

Po treh urah kosila in zabave, smo se vkrcali na naš avtobus in se dobre volje vozili porti Kopru. Celo pot proti domu je na avtobusu prevladovalo veselje in smeh, tako da se nam je zdelo, da smo prehitro prišli domov.


Na koncu izleta si upam trditi, da so bili nizletniki zadovoljni saj ni bilo najmanjše pripombe.

Prispevek: Zvone Ferenček
Fot: Zdenka 
Več slik si lahko ogledate tu

KONCERT HRUŠIŠKIH FANTOV

Koncert Hrušiški fanti dne 27.10.2017.

Društvo upokojencev Semedela, je dne 27.10.2017 v OŠ Dušana Bordona, za člane društva organiziralo koncert skupine Hrušiški fanti.

          Hrušiški fanti so skupina ljudskih pevcev iz vasi Hrušica. V vasi z 260 prebivalci so maja 1995 ustanovili skupino, čeprav so starejši pevci nastopali po raznih krajih Slovenije že od začetka 80.let. Hrušiški fanti sami zbirajo, zapisujejo in se učijo starih pesmi, ki jih še najdejo pri najstarejših prebivalcih v domači in sosednjih vaseh. Pojejo izključno stare ljudske pesmi, ki niso nikjer zapisane v notah, ampak se prenašajo iz roda v rod. Pri petju ne uporabljajo not, ampak vse pojejo tako, kot so peli njihovi predniki, po posluhu in na pamet.


         Skupina je v 22 letih delovanja nanizala več kot 500 nastopov doma, v zamejstvu in tujini. Dvakrat (leta 1999 in 2004) je gostovala pri Slovencih v Avstraliji, bila je tudi na gostovanju v italijanski Umbriji, pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in madžarskem Porabju. Leta 2002 so nastopili na srečanju predsednikov srednjeevropskih držav na Brdu pri Kranju, kjer so ob spremljavi Slavka Avsenika zapeli njegovo »Slovenija, od kod lepote tvoje«.
Istega leta so zapeli tudi na svečani seji Državnega zbora, nazadnje so na najvišjih protokolarnih prireditvah zapeli tudi na vrhu med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo leta 2008, ko so se srečali z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgem Bushom.
           Ob 15-letnici skupine so povabili v goste razne znane glasbenike, opernega pevca Marka Kobala, skupino Volk Folk in kantavtorja Aleša Hadalina. Skupina je z znanimi glasbeniki posnela drugo dvojno ploščo: Z Rudijem Bučarjem, skupino Vruja, citrarjem Tomažem Plahutnikom,
Denisom Novatom in Gregorjem Volkom, tamburaši iz Boljunca, godalnim kvartetom glasbene šole Il.Bistrica, za piko na i pa še z gospema Marijo Carič in Lidijo Žnebelj iz sosednje vasi Gradišče, ki Hrušiškim fantom že vrsto let posredujejo stare pesmi. leta 2015 so praznovali 20-letnico, ob tej priliki so nastopali skoraj vsi gostje s plošče. Januarja so nastopili še na veliki prireditvi ob 50-letnici oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi v Cankarjevem domu v Ljubljani.
           Hrušiški fanti so za svoje delo prejeli že veliko nagrad in priznanj, med njimi tudi bronasto in srebrno plaketo občine Il.Bistrica, priznanje za ohranjanje slovenske besede v Avstraliji od Zveze slovenskih organizacije v avstralski državi Viktorija, dvakrat pa se je uvrstila na državno srečanje ljudskih pevcev in godcev.
          Značilno za skupino, ki danes sestavlja 16 pevcev je, da jih vežejo tudi sorodstvene vezi. Med njimi so trikrat po dva brata, oče in sin, ter celo stari oče in dva vnuka. Dva najstarejša pevca sta rojena leta 1935, najmlajši pa komaj leta 1993.


S skupino smo preživeli res lep in nepozaben večer.
Žal dvorana ni bila polno zasedena, škoda je zamuditi take dogodke, ki nas obogatijo in obenem tudi razvedrijo.

Nasvidenje vsem ob naslednjem kulturnem dogodku.
Prispevek: Zdenka Petek
Foto: Zdenka petek
                                                               

SPOZNAVAJMO DOMOVINO - GORENJSKA

Prvi jesenski izlet 2017 članov Društva upokojencev Semedela  z geslom:  SPOZNAVAJMO DOMOVINO.

Preizkušeno, zato pa dobro in prijetno za udeležence.  Na oglede protokolarnega centra Brdo, Bleda z gradom, romarske cerkve na Brezju in druženje ob kosilu v Lescah, se je odpravilo 2.  septembra 57, dva tedna kasneje pa še 40 članov in članic našega društva. Prva izmena se je zjutraj malo negotovo spravljala na avtobus koprske Rižane, saj je bilo napovedano oblačno vreme z dežjem in celo nevihtami. Pa se je zgodilo, da smo morali le dvakrat odpreti dežnike za nekaj simboličnih kapljic. Sicer je bilo le oblačno, pa še malo sonca vmes. Vseeno je odpadel ogled Blejskega Vintgarja. 1,6 km dolga pot ob reki Radovni je bila preveč mokra in za negotov korak marsikaterega med nami, prenevarna. Zato smo se odločili, da gremo – po ogledu Brda -  na Blejski grad. Vse je uskladil in preveril tudi voljo izletnikov, vodja izleta Zvonimir Ferenček.

Pred hotelom na Brdu nas je sprejela simpatična vodička in  popeljala po parku. Oči in dušo smo si lahko spočili ob ogledu drevoredov in znamenitih stavb. Ni da bi naštevali, raje si oglejte priložene fotografije.

 









Videli smo veliko, tudi legendo slovenskega nogometa, saj postaja Brdo tudi center za treninge oz. priprave nogometašev. Sama sem Brdo obiskala večkrat  kot poročevalka Radi Koper. Prvič  v času, ko je Tito še živel, bila sem tam, ko je bilo znamenito srečanje predsednikov ZDA in Rusije – Bush-Putin, gostil ju je predsednik Milan Kučan, pa leta 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji – gostitelj je bil Janez Janša. V pol leta se je takrat zvrstilo v novozgrajenem kongresnem centru kar 16 tisoč tujih gostov  na 150  srečanjih na raznih ravneh.  Če sem si takrat ogledala stavbe od znotraj, sem ob tokratnem izletu končno imela priložnost, da si ogledam posestva Brdo od zunaj.
Z velikim avtobusom smo se okoli poldneva povzpeli na Blejski grad. Naša prva postaja je bila v Gutenbergovi tiskarni, v kateri bi lahko izdelali Trubarjevo Biblijo, skoraj enako, kot je nastala pred okoli 500 leti.  Na gradu imajo na novo urejen muzej, ki prikazuje življenje prebivalcev Bleda in okolice od pradavnine do danes. Po skupinah smo se porazgubili po  gradu, na katerem pa nikoli niso stalno živeli graščaki. Le tu pa tam poleti. Zanimivo! Postavili smo se ob obzidje – na notranji strani s pogledom na blejski otoček in jezero - za skupinsko fotografijo.

Vodja izleta nas je nato popeljal v Lesce na kosilo. Že prej si je osebno ogledal gostišče v centru in njihovo ponudbo.  In spet se je pokazalo, da se dobra priprava izleta dobro obnese. Kolikor sem lahko razbrala z obrazov, smo bili s kosilom zadovoljni.



Po uri in pol nam je ostalo še malo časa, da se vrnemo na Bled – za kratek sprehod ob jezeru predvsem pa za kavo in nakup znamenitih blejskih rezin. Da so dobre vedo tudi domačini – med njimi pernati  tatiči.
Mimogrede smo trčili na skupino mladih fantov, mislim da so bili z območja Kamnika, ki so imeli fantovščino. Ženin je moral marsikaj prestati, tudi kopanje v mrzlem jezeru, da bo bolje pripravljen na preizkušnje zakonskega stanu.

Zadnja postaja izleta je bilo romarsko Brezje z znamenito baziliko matere Marije, zaščitnice slovenskega naroda. Bila je sobota, dan pred množičnim romanjem, ki smo ga lahko videli ob TV prenosih.

Kolikor se nas je vreme usmililo čez dan, ki je minil skoraj brez dežja, pa se je že na poti od Postojne proti morju pokazalo, kako bi lahko bilo. Padalo je »kot iz škafa«,  tudi na postajah v Kopru kjer smo izstopali. Dobre volje in že v pričakovanju novih doživetij na jesenskih izletih.

Besedilo: Ida Kogej
Fotografije Nada Spasojevič, Ida Kogej, Zdenka Petek
VEČ SLIK SI OGLEJTE TU

ENODNEVNI IZLET V MOZIRSKI GAJ

Enodnevni izlet v Mozirski gaj in dogovor za jesenske aktivnosti.

Prvi julij je bil izbrani dan za zadnji izlet pred dvomesečnim poletnim zatišjem; ko si aktivisti DU Semedela vzamejo čas za oddih. Iz Kopra smo se odpeljali v rekordnem sestavu. Na avtobusu nas je bilo s šoferjem vred 56. Se pravi, vsi sedeži so bili polni do zadnjega. Cilj: Mozirje, Rimska nekropola v Šempetru in pivska »fontana« v Žalcu. Potovali smo brez pomoči uradne agencije, kar je pomenilo nižjo ceno - le 35 EUR - in  več dela za Zvoneta.  Eno roko sem mu dala tudi Ida in potem je šlo vse po načrtu.


Malo je bilo iskanja parkirišča ob vhodu v Mozirski ga. Za našo hojo prehitra vodička Marijana Škofek  je delo obvladala, čeprav je težko videla z enega do drugega konca 55 glave skupine. Pa smo izvedeli, da vreme v Gaju nagaja od začetka maja in še naprej. Najhuje je bilo leta 1996, ko je poplava odnesla skoraj vse, saj se je bližnja reka dvignila za več metrov.
Večino dela v gaju opravijo upokojenci, ki ne gledajo na uro. Med temi je postal legenda Jože, od katerega izvira ideja o gaju, največ pa je tudi njegovih zamisli postavitve raznih zanimivih točk.  Mojo radovednost je pritegnila »Prevžitkarska hiša«, kamor so preselili ostarele starše, ko so dali iz rok kmetijo. Hišica z eno posteljo. Pred vrata so jim nosili  hrano, sicer pa so se morali onemogli starostniki kar sami znajti, da so doživeli svoje zadnje dni.

Najnovejša pridobitev sta indijske mandale

in  Aleja EU..

Po uri in pol sprehoda po parku, kjer so poletne cvetice bolj skromno kazale svoje okrasje, saj so jih nedavni nalivi močno oklestili, smo se ustavili ob kavici.  Potem pa v Šempeter. Iz današnjega časa 2 tisoč let nazaj v rimsko obdobje. Šempeter je bil kraj skozi katerega je peljala rimska avtocesta. Ob njej pa nagrobniki rimskih veljakov. Več so imeli, večja so nagrobna obeležja. V njih so hranili pepel umrlih. In  med drugim smo si osvežili spomin, od kod ime naše celine: Evropa. Zevs, grški poglavar bogov, se je zaljubil v prelepo dekle po imenu Evropa. Zgodbica se konča tako, da jo spremenjen v mogočnega bika – ponese na sever na novo celino, ki je dobila ime po njej.

Žalec je prestolnica zelenega zlata, hmelja.  Rastlina, ki daje osnovo za najbolj priljubljeni pijači poletja – pivu.  V parku sredi mesta so postavili 6 – 7  točilnih stebričkov  kjer točijo 6 različnih vrst piva, ki ga naredijo posebej za njihove fontane. Z nakupom kozarca, izdelek kiparja Kogoja, si plačaš 6 polnjenj po izbiri. Za 8 EUR. Eno daje kakšen deciliter peneče pijače. Odšteva jih  čip, vgrajen v dno kozarca. Kakorkoli – čeprav se me vsak alkohol hitro »prime«, po šestih kozarcih po deciliter nisem čutila ničesar. Samo dobro voljo, ki se je prijela večine v skupini. Tudi prav. Za nakup enega kozarca je to dovolj.

Malo pred večerom smo se napotili proti Primorski. Vmes smo se ustavili na Trojanah in se založili s krofi in drugimi dobrotami za tisti večer in še kakšen  dan potem. Ob vrnitvi v Koper je bilo prevladujoče mnenje, da so tovrstni izleti po Sloveniji prava stvar. Lepi so, ne preveč naporni in poceni. »Le tako dalje!« so naročili Sekciji za izlete pri Društvu upokojencev Semedela.

Rečeno – storjeno.  Člani upravnega odbora smo se stali nekaj dni zatem in se dogovorili, da bo prvi naslednji izlet – predvidoma septembra -  znova enodnevni in v Sloveniji. Ideje zbiramo in gotovo bo kaj zanimivega.

Lepo in ne preveč vroče poletje vam želimo!
Besedilo: Ida Kogej
Foto: Ida Kogej
Več slik si oglejte tu 

SLOVAŠKA BRATISLAVA IN AVSTRIJSKO NEŽIDERSKO JEZERO

Cilj dvodnevnega majskega izleta je bil dovolj privlačen, da se je 25. In 26. maja  na vabilo sekcije za izlete pri DU Semedela odzvalo  47 potnic in potnikov. Vsi sicer niso bili člani našega društva, saj se je precej udeležencev odzvalo na vabilo, ki je bilo poslano na njihove elektronske naslove preko Centra dnevnih aktivnosti Koper. Sodelovanje s centrom se je tako še enkrat potrdilo kot uspešno. Vodja izleta Zvone FERENČEK je zadovoljen tudi s turistično agencijo Palma, ki pripravi program in poskrbi za izvedbo izleta.

S komaj 2 leti starim Avrigo - vim avtobusom smo krenili na dolgo pot iz Kopra na Dan mladosti ob 5.00 uri zjutraj.  Imeli smo preizkušenega šoferja, Janeza OBLAKA,  ki ga nekateri poznamo že iz drugih dolgih potovanj

In res, brez težav je zmogel okoli 1250 KM tja in nazaj. Vodnico – ali kot smo rekli nekoč vodičko  Renato NATEK  - smo pobrali pri Arji vasi. Palmine popotnike, predvsem po tujini, vodi že 25 let in se pripravlja, da bo izpregla. Pridružila se bo generaciji upokojenk in nekoliko več časa namenila svojemu domu v Zasavju. 

Ko smo se peljali mimo Maribora smo se spraševali, ali nas  bodo avstrijski mejni organi na Šentilju ustavili in pregledali. Nič takega se ni zgodilo. Trije – vsak po svoji funkciji - so sicer stopili na avtobus, nas prijazno pozdravili, zaželeli srečno vožnjo in izstopili.
Potem so kilometri kar hitro izginjali pod kolesi avtobusa na prvi in najstarejši avtocesti na svetu do Dunaja. Sploh nismo čutili, da smo se dvignili z njo na 1100 metrov nadmorske višine. Peljali smo se po nižinskem delu Avstrije, ostali dve tretjini te naše alpske sosede je gorate. Med njimi se najvišje povzpne Veliki Klek – ali po nemško Grossglockner, na 3798 m.

Ob vstopu na Slovaško smo morali najeti elektronsko »vinjeto« za vožnjo po Bratislavi. Draga reč, ki jo ob odhodu vrneš in plačaš le toliko, kot si prevozil. Naša je ostala v avtobusu za prihodnje skupine.

Prvi daljši postanek je bil slovaški Devin. Nič takega kot poznamo v Italiji. Slovaški Devin ima veliko simbolno vrednost za nacionalno zgodovino, sicer pa ena sama visoka mogočna ruševina:

Pozno popoldanske ure smo prebili v Bratislavi. Najprej smo se sprehodili po bratislavskem gradu in si od zunaj ogledali državni parlament. Nekoč sta pred vhodnimi vrati na grad stala vojaka v vsej bojni opremi, na vsaki strani portala v majhni hišici. Danes je vstop prost.

Potem pa še pogled na veličastno Donavo,  ki teče skozi mesto, in stolp na katerem je restavracija. Ta se vrti, tako da lahko med jedjo opazuješ vse okoli sebe. No, mi smo si ogledovali peš. Če bi želeli užiti več prelesti slovaškega glavnega mesta bi potrebovali več dni.

Sledila je namestitev v hotelu BARONKA, večerja in spanje v lepih sobah.
Drugi dan upokojenskega izleta je bil še bolj pester. Vrnili smo se v Avstrijo in diagonalno prevozili celotno Gradiščansko.  Znana je po številni hrvaški manjšini. Dežela pa obdelana in urejena na vsakem koraku. Vinogradi, prelepe vasice, urejene kolesarske poti in cvetje povsod.

Ustavili smo se  v mestu Železno – Eisenstadt in se povzpeli v pred palačo znamenitih Esterhazyev. Zdaj je tam center kulture, nekdanjim lastnikom pa je vseeno še ostalo dovolj za udobno življenje. Modra kri!

Za piko na i smo si privoščili še vožnjo  po najbolj severnem nižinskem Nežiderskem  jezeru. Dobro uro smo lovili veter v lase. Pa ne vsi, nekateri so si poiskali zavetje v notranjosti plitve ladje.

Peljali smo se mimo meje, saj se jezero razprostira tudi na Madžarsko in je podobno znamenitemu
Blatnemu jezeru

Ob pristanku smo si privoščili kosilo, nato pa spet na avtobus in veselo proti Sloveniji.  Renata je omejila svoje razlage, ker pač ne ustreza vsem veliko govora. Očitali so ji tudi, da govori preglasno, kar pa je meni kar ustrezalo. Ker sem zaradi fotografiranja za tale zapis zaostajala,  sem vsaj nekaj uspela slišati. Tako je na avtobusu prevladovalo veselo klepetanje, smeh v skupinah, brez starih vicev, brez petja, brez pospravljanja domačih pijač in slaščic. Vsak si je na postajališčih pač privoščil kar je hotel, glede na stanje v želodcu ali v denarnici. V Koper smo se vrnili okoli 23 ure, ne preveč utrujeni in dobre volje. Oba dneva smo imeli poletno toplo in sončno vreme.

Prispevek Ida KOGEJ
Foto: Ida Kogej
več slik si oglejte tu

ODDIH V FOJNICI V JUNIJU 2017

V Zdravilišču REUMAL Fojnica
Program izvajamo v sodelovanju z AVRIGO d.o.o., Nova Gorica
8-dnevni termin: 6.6. - 14.6. 2017
CENA: 321,00 € (možno plačilo na 5 obrokov)
Vsebina in cena za 8-dnevni program, prevoz in turistično nezgodno zavarovanje v ½ sobi:          
Program:
ob prihodu srečanje z vodstvom hotela in zdravstva
zdravniški pregled naslednji dan po prihodu (po zajtrku)
kontrolni zdravniški pregled po potrebi
tri medicinske terapije po nasvetu zdravnika (vsak dan)
plavanje in vodena telovadba v terapevtskem bazenu z bogato mineralno vodo
preventivni pregled pri zobozdravniku
vodenje medicinskega kartona in odpustno pismo z zdravniškim mnenjem
voden ogled kraja Fojnice za lažjo orientacijo (pošta, banka, lekarna ...)
svečana večerja
zabavni večer z živo glasbo za ples: petek in sobota.
Namestitev je v hotelu Reumal v dvo ali tro-posteljnih sobah, vse sobe imajo kopalnico, WC in tuš kabino s kopalnim plaščem, TV, internet in telefon. Zajtrk je samopostrežen, kosilo in večerja z možnostjo izbire treh menijev, možnost dietne prehrane.
DOPLAČILA: 1/1 soba – 12,50 €/na dan
Plačilo dodatnih storitev po ceniku: masaž, specialističnih pregledov, preiskav… se lahko izvede z gotovino v konvertibilnih markah ali s kreditnimi karticami.
V ceni programa sta všteti turistična taksa in hotelsko nezgodno zavarovanje za goste.
Prevoz in zavarovanje: visoko turistični avtobus (avtobus je vse dni bivanja z vami) in  nezgodno turistično zavarovanje. Odhod iz Kopra, 6.6. 2017 ob 5.00 uri z lokalne AP pri tržnici. Lj – 6.15 s parkirišča Dolgi most. Možen vstop tudi na različnih postajališčih ob avtocesti do Brežic.    

DOPLAČILA PREVOZA ZA MANJŠO SKUPINO:
40-44 potnikov na avtobusu - 6,00 €   / 36-39 potnikov na avtobusu - 10,00 €.
Pomembno: v ceno je vključeno nezgodno zavarovanje članov/potnikov. Zavarovanje krije nezgodno smrt (v višini 30.000 €)  in 100 % trajno izgubo splošne delovne sposobnosti - invalidnost (v višini 10.000 €), za poškodbe zaradi nepredvidenih okoliščin (padci, zlomi) skladno z določili Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE/10-04 zavarovalnice Triglav in Dopolnilnih pogojev PG-ntu-IZL/11-12, vendar brez dnevne odškodnine. Sem ne sodijo poškodbe zaradi morebitnih zdravstvenih obolenj. Če je zavarovanec ob nezgodi starejši od 75 let zavarovalnica izplača 50 % zneska.
Prijavljeni naj obvezno sklenejo oziroma pridobijo Evropsko zdravstveno kartico z ekstenzijo za BIH na lokalni izpostavi ZZZS, ki je brezplačna! Priporočamo, da sklenejo samoplačniško dodatno zdravstveno zavarovanje z asistenco (Vita, Coris, Vzajemna tujina ipd.), ki krije stroške zaradi bolezenskih stanj in njihovih hujših posledic.
PRIJAVE IN PREDPLAČILO
Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest oziroma do vključno 19.5.2017
Pri prijavi je potrebno navesti podatke iz osebnega dokumenta s katerim boste potovali:  ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča, številko osebne izkaznice ali potnega lista, telefonsko številko in elektronski naslov za hitrejšo in lažjo komunikacijo.
AKONTACIJO v višini  73,00 eur nakažite na:
PREJEMNIK:      AVRIGO d.o.o., KIDRIČEVA ULICA 20, 5000 NOVA GORICA
  SI56 0510 0801 0759 620                 SKLIC:  00- 2017000009
NAMEN VPLAČILA:     Fojnica : 6.6.-14.6.2017 in ime člana – potnika __________________
Po plačilu akontacije je preostanek zneska v višini 248,00 € možno plačati v štirih mesečnih obrokih po povratku iz letovanja.
Na izpolnjeno in podpisano PRIJAVNICO vpišite tudi datum plačila akontacije in jo pošljite na naslov kontaktne osebe: Ida KOGEJ, ali na KUS. Prijavnico bomo posredovali izvajalcu letovanja Avrigo d.o.o. za izstavitev pogodbe o letovanju (potovanju), ki jo prejmete skupaj z obvestilom o odhodu najkasneje 7 dni pred odhodom.

Vse informacije na telefon: 051 344 773 - mail: info@klub-upokojencev.si ali www.klub-upokojencev.si ali kontaktni osebi KUS:  Ida Kogej tel.: 031 309 566, kogej.ida@gmail.com;
IDA KOGEJ, Vena Pilona 10, 6000 KOPER
   
MOŽNI IZLETI IN DRUGE AKTIVNOSTI V ČASU BIVANJA V FOJNICI – realizira se jih 5, glede na želje.
Izlet v Sarajevo (vrelo Bosne), Konjic (Titovo zaklonišče), Jablanico (most na Neretvi – NOB), Mostar (vrelo Bune), Višegrad z Unescovim Andričgradom na Drini, izlet v Travnik in nakupovanje v TC Fis – Vitez, izlet na Prokoško jezero ali Brusnico z domačo pojedino (znameniti prokoški sir in zelenjavna pitica), izlet v Visoko – piramide (strokovno vodenje lokalnega vodiča po rovih piramid), ogled znamenitega Fojniškega frančiškanskega samostana z muzejem in obisk džamije s srečanjem glavnega imama iz Fojnice, hadži Mensur ef. Pašelića, srečanje z Društvom Fojniške žene in piknik v naravi s pečenjem jagenjčka ali teletine s krompirjem izpod peke.
Predvidena cena izletov je od 5 do 20 eur/na osebo, odvisno od števila udeležencev in dolžine trajanja izletov. Strošek izleta udeleženec plača izvajalcu izleta - lokalnemu vodiču oz. TA v Fojnici.   

PLAN IZLETOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV SEMEDELA DO KONCA LETA 2017

APRIL Ljubljana - vožnja po Ljubljanici ter ogled zanimivosti Ljubljane. 25.4.2017

MAJ BRATISLAVA in NEŽIDERSKO jezero 2dni - 25. in 26 4.2017

JUNIJ  1. NORDIJSKI CENTER PLANICA in BLED -20.6.2017
          2. SREČANJE UPOKOJENCEV PRIMORSKE REGIJE Datum še ni znan.

SEPTEMBER- BRDO PRI KRANJU IN BLEJSKI VINTGAR- 7.9.2017

OKTOBER- ORGANIZIRANI ODDIH V TOPLLICAH, če bo interes.

NOVEMBER- MARTINOVANJE nekje v VIPAVSKI DOLINI.

MOŽEN JE ŠE KAKŠEN IZLET, ČE SE BO IZKAZALA ŽELJA ČLANOV!

Pripravil: Zvone Ferenček

ODDIH V LAKTAŠIH 2017

Po zdravlje, na izlete in v dobro družbo za 8 dni v Laktaše
V sredo 22. marca 2017 smo se kmalu po 13. uri ustavili pred hotelom San v Laktaših in doživeli sprejem, kot je v tem zdravilišču navada. S pogovorom z vodstvom in skupino terapevtov ter zdravnico. 

Iz vse Slovenije se nas je za termin konec meseca nabralo 47. Sledili so pregledi, razporeditev terapij, to pot 4 dni dopoldne in 4 dni popoldne. Po 3 izbrane na dan. Med osebjem je bilo poleg stalnih terapevtov nekaj študentk in študentov, ki si pridobivajo prakso. Nič drugače kot pri nas. Brezplačno! Pričakujejo lahko le pokritje stroškov za pot na delo. Edini zaslužek so jim napitnine prijaznih gostov. 

Ker je bilo toplo vreme, smo pogosto v belih kopalnih plaščih hodili na biserni izvir termalne vode, v okroglo rumeno stavbo pod kupolo. Zelo sproščujoče je vplivalo na nas pol ure namakanja sede ob robu kamnitega  dna, skozi katerega je – podobno kot Sava v Zelencih – brbotala topla voda.  Jutra so bila namenjena telovadbi in  plavanju v velikem bazenu, vmes pa smo se razvrščali po elektro, magneto, hidro in drugih terapijah. Običajno in ni kaj dodati k dosedanjim zapisom. Zato raje več o drugih aktivnostih, ki jih pripravimo kontaktne osebe Kluba upokojencev Slovenije. Ker je bilo napovedano, da bo v nedeljo, edini dan namenjen celodnevnemu izletu, poslabšanje vremena z močno ohladitvijo, smo ga prestavili na soboto. Prvič smo se odpravili iz Republike Srbske v Federacijo BiH – v Bihač in dalje v nacionalni park Una – točneje na Štrbački buk. Iz Laktašev smo se peljali mimo Banja Luke skozi Prijedor in  Bosanski novi  ter čez nevidno mejo prestopili v muslimansko Federacijo pred mestom Bosanska Krupa.  V eno smer okoli 200 km, ki pa so hitro minili z vožnjo ob Uni. Za nujni postanek smo si izbrali večji lokal ob cesti kjer se je vrtel tipični bosanski roštilj. 

Pri kraju Srbljani so nas pričakali bihaški vodiči Turistične organizacije Unsko Sanskega kantona z vodjo Arijano Jašarević. - e-mail : tzusk@bih.net.ba ; web site : www.tzusk.net -
 Prepustila nas je zgovornemu vodiču, z visokošolsko diplomo, kar se mu je zelo poznalo. Znal je odgovoriti na vsa vprašanja.  Z imenom Asmir. O sebi je rekel: »Oseba, ki širi mir«.
Z glavne ceste nas je v Nacionalni park Una peljal domači avtobus. Avrigov bi preveč trpel med vožnjo čez luknje po ozki makadamski cesti. Skoraj muzejski veliki avtobus se je s hitrostjo 5 do 10 KM/h majal in vijugal z enega roba cestišča na drugega, vsake toliko  je podrsal s podvozjem po grbinah sredi vozišča in presunljivo škripal. Šofer z odločnim pogledom je profesionalno molčal ob poslušanju naših komentarjev. Vse je bilo lažje premagovati ob pogledu na modro zeleno reko Uno, ki se je čez brzice spuščala proti Štrbaškemu buku, kar je domači izraz za bučanje velikega slapa. 

Primerjajo ga s slapovi na Niagari, s to razliko, da niagarski pozimi tudi zamrznejo, slapovi na Uni pa nikoli.   Ko smo pripeljali na sleme, s katerega se spuščajo lepo urejene lesene stopnice proti strugi reke,  se je odprl pravljičen pogled na reko, katere ime izvira iz rimskih časov. Po legendi  naj bi se ob njej utaborili vojaki. »Una – unica!« - je vzkliknil eden med njimi ob pogledu na smaragdno reko.  »Ena, edinstvena!«
Vzeli smo si uro in pol  časa za sprehod po lepo urejeni leseni stezi ob glasno bobneči Uni, ki z ogromnimi količinami vode preskakuje kamnite jezove. Od reke je pršilo, pihal je hladen veter, ki ga sončni žarki niso mogli segreti. Navdajalo nas je navdušenje z občutkom majhnosti ob pogledu na mogočne lepote, ki jih ustvarja narava. Da molčiš in gledaš …  Po skupnem kosilu ob Uni v Bihaču in  ogledu mesta, smo se vrnili v Laktaše.  In že razmišljali o še dveh predlogih, ki ju je pripravila agencija v Bihaču. Ogled  Starega gradu Ostrožac z impozantno trdnjavo nad Uno, in Martin broda – Kulen Vakufa na Uni.
Nedelja, ki je bila prvotno namenjena izletu, je bila res hladna.Večja skupina  si je vseeno vzela čas za ogled Laktašev. Vodila nas je postavna študentka krajinske arhitekture Snežana. Lepo dekle, manekenka. Močnejši del družbe je postal pozornejši. Za presenečenje pa so poskrbeli kar domačini, ki so tega dne imeli mednarodno razstavo pasemskih psov. Prava paša za oči! Številni ljubitelji prijaznih kosmatincev so bili navdušeni.

Snežana je bila naša vodička  že dva dni pred tem na izletu na Kozaro. To je bilo njeno prvo vodenje,  potem ko si je pridobila  licenco turističnega vodiča. Pospremila nas je tudi v Banja Luko. Vse je  šlo po načrtu, le obljubljenega kustosa v Etnološkem muzeju ni bilo. V to vlogo so na hitro postavili restavratorko, ki pa naloge ni sprejela. »Nema problema!« so pojasnili. Saj so pod vsemi razstavljenimi eksponati napisi. V cirilici in v angleščini. »Da se zna!«... Pa se znajdi, če znaš..
Turistična agencija občine Laktaši z direktorjem Milošem Vujinićem -E-mail: tool@teol.net
www.laktasiturizam.org – je pripravila tudi program za obisk Jajca, kar smo pustili za naslednje leto. Njihova vodička pa nas je – gratis! - pospremila na ogled Samostana Trapistov -  Marija Zvijezda. V njem so zdaj trije menihi. Eden med njimi si je vzel čas in predstavil zgodovino Trapistov in njihovo povojno usodo, ko so jih leta 1946 razlastile oblasti FLRJ. Dokumente o veličini v času stare Jugoslavije in nacionalizaciji hranijo na stalni razstavi v kletnih prostorih (glej fotografije!), kjer se tudi sicer odvija večina življenja menihov.
Zaključek dodatnega programa skupine upokojenk in upokojencev slovenskega Kluba v BiH  sta bila obiska na zadružni farmi cerkvenega Karitasa in banjaluški tržnici s središčem mesta. Cilj: nakupi. Dodatne prtljage za pot nazaj v Slovenijo se je spet nabralo veliko. V četrtek 30. marca smo dopoldne opravili še zadnje terapije, pojedli kosilo, nato pa se poslovili od gostiteljev. 

Pozdravila nas je tudi direktorica Mirjana Comic, ki je kljub visoki nosečnosti,   samo zato prišla v službo.  Zadovoljni smo ugotavljali, kako smo intenzivnih 8 dni zdraviliškega oddiha dobro prenesli. Brez zapletov …  Skoraj dolgočasno, če ne bi bilo mejnega prehoda med BiH in Hrvaško, Bosanske Gradiške. Ko smo gladko premagali bosanski del, se je na vstopnem pasu za prestop meje na hrvaško stran nenadoma prižgala rdeča luč in vztrajala. Šofer Janez je sklepal, da so se odločili, da preusmerijo promet na vzporedni  levi pas, vklopil  vse potrebne luči in zapeljal  vzvratno. Nekaj je zacvililo, oglasila se je avtomobilska troblja in šofer je sunkovito pritisnil na zavoro. Prepozno! Rezultat:  razbita sprednja desna luč na čisto novem, službenem,  prestižnem osebnem avtomobilu s hrvaškimi registracijami in nekaj prask na zadnjem levem vogalu avtobusa. Obstali smo na stranskem pasu in čakali, da sta šoferja izpolnila evropske obrazce, podpisala stanje, poslikala škodo in brez posredovanja policistov rešila težavo. Predvidoma!
Uro kasneje smo že bili na Hrvaškem, pot do doma pa si krajšali s pospravljanjem dobrot iz domačih zalog. Ko smo se razhajali, so bile najpogosteje izrečene besede: »Se vidimo, še letos v Fojnici ali v zdravilišču Kalos na Korčuli,  ali pa spet naslednje leto v Laktaših!«. 

Prispevek: Ida Kogej
Foto: Ida Kogej
 več slik si oglejte tu