Bili smo na izletu v Pragi (21.-23.09.2012)

Na pot smo se podali v petek ob enih zjutraj. V avtobusu nas je bilo 49. Ena izmed prijavljenk je namreč dan prej žal zbolela in ni mogla na pot. Ker nas večina večer pred odhodom ni spala in ker smo se zavedali še dolge poti do Prage, smo poskušali zadremati med vožnjo. Vozil nas je šofer Franc iz TA Street Tour. Najprej smo se ustavili v Celju in pobrali Toneta - drugega šoferja. V Mariboru smo pobrali še vodnico Diano iz TA PALMA, ki nam je ta izlet organizirala. Diana nas je na kratko pozdravila in nas pustila dremati naprej.

Pot nas je peljala preko mejnega prehoda Šentilj v Avstrijo. Prvi daljši postanek smo si vzeli med Gradcem in Dunajem v nekem motelu, kjer smo si privoščili prigrizek in kavico. Dodobra se je že danilo in napovedoval se je lep dan. Vodnica nam je v nadaljevanju poti vse tja do meje s Češko s polnim zanosom pripovedovala o naših sosedih ter o njihovem glavnem mestu Dunaju.

Lep del Češke proti Pragi smo se vozili po regionalni cesti in šele pozneje zavili na avtocesto. Pokrajina je bila zelo valovita in lepo obdelana. Ogromne površine, kjer so nekoč rasla žita, so sedaj zasajene z repo za živino. Diana nam je ves čas neutrudno pripovedovala o bogati Češki zgodovini, o znamenitostih Prage, kako so nekoč kovali srebrnike, ker so imeli bogate rudnike srebra, ter o tem, kako na češkem živijo danes. Opozorila nas je, da bomo morali zelo paziti na svoje stvari, ko se bomo sprehajali po Pragi, da nas ne okradejo zmikavti v gneči med neštetimi turisti – na leto jih pride 6 milijonov iz celega sveta.

Že precej pred Prago nas je razveselila reklama za Gorenjeve izdelke, saj imajo tam velik distribucijski center za Prago in širšo okolico.

Praga je veliko mesto. Ustanovili so jo češki kralji v drugi polovici 9. stoletja. Mesto je še posebej vzcvetelo v 14. stoletju, ko je na oblast prišel Karlo IV. in ukazal izgradnjo Novega mesta, Karlovega mostu, dograditev katedrale sv. Vida ter Karlove univerze. Tako je Praga postala največje mesto v Evropi. Danes ima Praga približno 1,6 milijona prebivalcev. Imenujejo jo tudi „Zlata Praga“ ali „Mesto tisočih stolpov“.

Peljali smo se mimo železniške postaje in naprej čez Vltavo pod Petrin park – hrib, na katerem stoji 60 m visoka kopija Eifflovega stolpa.

 

Nekaj po 12. uri smo se dokončno ustavili na obali Vltave, vzeli najnujnejše osebne predmete in se takoj napotili čez most v židovsko četrt, kjer je pred 2. svetovno vojno živelo čez 40 tisoč Židov. Vojno jih je preživelo le približno 6 tisoč.

Ustavili smo se pred najstarejšo sinagogo v Evropi z ostankom židovskega pokopališča, kjer so zaradi pomanjkanja prostora pokojne pokopavali v več nadstropjih. Ustavili smo se tudi pred Pinkasovo sinagogo, v kateri je muzej holokavsta.

 

Po eni uri in pol sprehoda po židovski četrti smo se vrnili na avtobus in se zapeljali v hotel (4 km iz centra), da se malo osvežimo, okrepčamo in spočijemo, da bi potem lahko nadaljevali z ogledi starega dela mesta po predvidenem programu.

Po osvežitvi smo se najprej sprehodili po Staromestnem trgu, ki je srce Prage. Zaživel je že v 12. stoletju. Nekoč kot centralna praška tržnica, danes pa prekipeva od turističnega vrveža. Je središče starega mesta in meščanski protipol kraljevemu mestu na Hradčanih. Okoli trga je mnogo velikih in lepih romanskih, baročnih, rokokojskih in gotskih velikih stavb in cerkva (Miklavževa, Nikolajeva, Tinska...). Sredi trga stoji spomenik Janu Husu, ki je eden najpomembnejših predhodnikov protestantske reformacije.

Na stolpu stare mestne hiše, ki je najbolj vpadljiva stavba v Pragi (rečejo ji ORLOJ), so v 15. stoletju postavili astronomsko uro, pred katero se vsako polno uro zbere nepregledna množica turistov s fotoaparati, da bi slišali oglašanje ure in videli skozi lino nad uro 12 apostolov, ki se zvrstijo drug za drugim v manj kot eni minuti.

Nato smo se sprehodili po Celetni ulici oz. po kraljevi poti do najlepše secesijske stavbe v Pragi in naprej do največjega praškega trga, trga sv. Venčeslava, ki ga obdajajo prelepe palače, nastale v „zlatih 20. letih“ 20. stoletja. Sv. Venčeslav (Vaclav) je bil knez iz kraljeve rodbine Premisli, ki je vladala več stoletij. Bil je pobudnik širitve krščanske vere v svoji domovini in je zaradi tega umrl mučeniške smrti okoli leta 935. Zato je bil razglašen za češkega narodnega svetnika.

Nato smo se odpeljali v hotel na večerjo in na zaslužen nočni počitek.

Drugi dan po zajtrku smo se odpeljali na Hradčane. Srečo smo imeli, da je deževalo ponoči, torej celih 12 ur prej, kot so napovedovali meteorologi in smo tako imeli spet lep dan. Napotili smo se mimo palače zunanjega ministrstva (nekoč sedež prvega predsednika Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka, ki je 14.08.1937 v tej palači tudi tragično umrl), mimo Lorete in drugih lepih palač h kraljevemu gradu.

Praški grad je srce dežele Češke s čudovito stolnico sv. Vida, ki so jo začeli graditi leta 1344 in jo dograjevali 600 let. V njej so nekoč kronali Češke kralje.

Na fotografijah so po vrsti kot si sledijo: skupinska slika pred gradom, menjava straže pred gradom, odhajajoča stara častna četa, bočna stena cerkve sv. Vida z znamenitimi freskami, pogled na cerkev od zadaj, glavni oltar, in oltar kraljice Barbare celjske, ki je bila tu pokopana. Barbara celjska je bila najmlajši otrok celjskega grofa Henrika II. Bila je poročena s Sigismundom Luksemburškim, sinom kralja Karla IV. Zadnja slika prikazazuje kip sv. Jurija, ki s kopijem ubije zmaja. Za kipom je obelisk s pozlačeno piramido na vrhu - našega kiparja Plečnika.

 

 

Na gradu smo si ogledali še viteško oz. Vladislavsko dvorano ter baziliko sv. Jurija, ki je na dvorišču za katedralo sv. Vida in je najstarejša cerkev na praškem gradu in najbolj ohranjena romanska cerkev v Pragi.

  

 

Sprehodili smo se tudi po Zlati uličici („zlata“, ker je v 15. stoletju bilo v njej veliko zlatarskih delavnic) z Daliborskim stolpom, nakar smo se spustili preko Male strane do Karlovega mostu. Najprej smo si vzeli nekaj časa za okrepčilo, nato pa se podali čez most. Most je dal zgraditi Karlo IV. že v 14. stoletju in je delo arhitekta Petra Parlerja - “očeta evropske gotike“. Ta most ni samo zgodovinski in umetnostni spomenik, ampak tudi tehnološka mojstrovina. Na mostu smo občudovali najrazličnejše trgovce, slikarje, glasbenike in druge umetnike.

 

 

 

Ogledali smo si še nekaj ulic z znanimi in lepimi poslopji.

Nato smo se odpeljali v hotel, da bi se pripravili na večerjo v znani tradicionalni pivnici „U FLEKU“, ki obratuje že od leta 1499.

Tretji dan smo se po zajtrku odpravili na ogled ene izmed najbolj nenavadnih sakralnih stvaritev našega arhitekta Plečnika, to je njegove Cerkve presvetega srca Jezusovega. Treba je priznati, da je nekaj posebnega. Nekaterim Pražanom na začetku ni bila všeč, a so se je tekom časa navadili. Umeščena je v praški četrti Vinogradi.

Zapustili smo Prago in se napotili po dokaj hribovitem podeželju proti gradu Karlštejn (približno 40 km jugozahodno od Prage). Na obeh straneh ceste smo občudovali špalir zdaj orehov, zdaj češenj in še več jablan. Grad Karlštejn je enkraten primer srednjevrškega gradu, ki je tudi trdnjava. V tem gradu so za časa kralja Karla IV. hranili krono nemško-rimskega cesarstva, oz. t.i. cesarsko zakladnico, ki so jo v začetku 15. stol. prenesli v Nemčijo.

 

 

Po kosilu v bližnji gostilni v nižini pod gradom smo se odpeljali proti domu, kamor smo po večkratnih krajših postankih prispeli okoli 2. ure.

Z vodnico Diano in šoferjema Francem in Tonetom smo bili zelo zadovoljni. Posebej je bilo za pohvaliti vodnico, ki nam je bila ves čas na razpolago, bila zelo uvidevna do starejših, ki so težje in počasneje hodili ter jim sproti prilagajala tempo hoje.

Posebne čestitke in pohvale gredo tudi nekaterim starejšim udeležencem/kam, ki so se odlično držali ves čas poti. Poimensko med njimi omenimo le Olgo, ki hiti proti 87. letu.

Prispevek: Dušan Popovič

Foto: Dušan Popovič

Več slik in video posnetke si lahko ogledate v novi album slik - albumi - Praga