Društvo upokojencev Semedela: 2008

četrtek, 4. december 2008

VSEM ČLANOM

Spoštovane članice in člani DU Semedela

Tudi leto 2008 se izteka in spet bomo poročali o našem delu,o težavah in o problemih,ki smo jih imeli in kako smo jih reševali. Kot ponavadi je težav vedno dovolj,toda z dobro voljo in Vašo pomočjo jih premagujemo.

Če se spomnite, smo se lani decembra s posebnim pismom obrnili na vse člane našega društva s prošnjo,da članarino poravnajo v društveni pisarni,ki je odprta vsak torek od 9-11 ure v domu KS Semedela. To prošnjo smo utemeljili s tem,da so naši prostovoljci in prostovoljke še starejši,zato mislimo,da je prav,da jim olajšamo delo. Ker se vsi staramo in tudi naši aktivisti, velja naša prošnja še bolj tudi za leto 2009, zato Vas ponovno prosimo,da poravnate članarino za leto 2009 najkasneje do marca meseca v društveni pisarni. Tisti,ki je iz kakršnih koli razlogov niste mogli poravnati, ste poravnali svojo obveznost preko naših prostovoljcev. Tako smo večino članarine pobrali brez stroškov. Članarina je edini vir, s katerim razpolaga društvo,vsi drugi viri so odpadli. Zato je članarina postala temeljni vir sredstev za obstoj društva. S članarino,ki jo plačujemo v višini 5 € že nekaj let,težko izvajamo predvideni program. Če si društvo ne zagotovi toliko sredstev,da lahko organizira razne dejavnost, kot so:izleti,kulturne prireditve,predavanja,razne športne aktivnosti in občasne zabave,potem društvo izgubi smisel obstoja.

Zaradi tega smo na UO društva veliko razpravljali o višini članarine. UO se zaveda,da se je v času gospodarske in finančne krize ter vsakodnevnih podražitev,ki najbolj prizadenejo prav nas upokojence, težko odločiti za povišanje članarine. Člani UO so v razpravi izpostavili,da je nujno povišati članarino,da ohranimo delovanje društva vsaj na dosedanjem nivoju. Zato UO je sprejel sklep,da bo članarina za leto 2009 10 € letno.

Z velikim veseljem Vas obveščamo,da ima DU Semedela spletno stran, preko katere bomo obveščali naše člane o vsem dogajanju v društvu. Ker to tehnologijo večina naših članov ne obvlada,jo bomo uveljavljali postopoma. Česar sami ne znamo,znajo naši otroci ali vnuki,zato jih prosimo za pomoč. Spletno stran dobimo tako,da napišemo »dusemedela«in že lahko spremljamo vsebino na spletni strani. Tako bodo objavljena tudi naša vabila za izlete,kulturne prireditve in drugo. Tudi vi boste lahko sodelovali na spletni strani s predlogi,humorjem ali kritiko. Več kot se nas bo oglašalo,bolj bo zanimiva naša stran. Vabljeni k sodelovanju.

Radi bi olajšali delo našim raznašalcem vabil,zato Vas prosimo,ko boste plačali članarino za leto 2009, povejte,ali imate možnosti spremljati obvestila preko spletne strani in elektronske pošte (email). Tisti,ki ima to možnost,mu seveda vabila ne bomo nosili na dom. Naši prostovoljci Vas prosijo,da jim na ta način olajšate delo. Prosite svoje otroke ali vnuke,da vsaj enkrat na teden pogledajo na spletno stran našega društva in Vas obvestijo o novostih , oziroma da Vas takoj obvestijo o sprejemu sporočila E-MAILa; na društvo prinesite tudi elektronski naslov preko katerega Vam bomo pošiljali posebna sporočila.

Komisija za socialo,ki je tudi organizirana v našem društvu, je sprejela načrt dela,ki je bolj zahteven in njegova uresničitev bo v veliki meri odvisna od nas vseh. Ker nas je vedno več starejših tudi v našem okolju,je vedno več takih ,ki rabijo pomoč v tem smislu,da jih obiščemo vsaj enkrat na mesec,se pogovorimo z njimi,ugotovimo stanje in če je kaj posebnega obvestimo go. Ksenijo Pinter na telefon 05/6395878. To delo je poznano pod programom »starejši za starejše«. Da bi bili uspešni in da bi obvladovali stanje na terenu, želimo pridobiti sodelavce/ke,ki bi skrbeli za posamezne ulice ali dele ulic. Več kot nas bo,manjša bo obremenitev posameznika. Tisti,ki bi želeli sodelovati, pokličite g. Ksenijo na telefon,da se pogovorite o podrobnostih. Vabljeni.

Ob zaključku želim vsem starejšim, še posebej našim članom srečno,zdravo in veselo novo leto 2009.

Koper, 07.12.2009

Predsednik

torek, 19. avgust 2008

IZLET V RADEČE IN VAS SVIBNO!

Na izlet smo odpotovali 16. avgusta iz Kopra ob šesti uri zjutraj. Ponoči, iz petka na soboto, je deževalo celo noč, zato sem bil prepričan, da bo naš izlet klavrno končal. Toda ob šesti uri smo bili vsi v avtobusu,in na naše veselje kljub slabemu vremenu ni manjkal nobeden. Bravo naši!

Našo pot smo nadaljevali mimo Ljubljane, Trojan do Zagorja, kjer smo imeli kratek postanek, da smo se poklonili pokojnemu predsedniku vlade in države dr. Janezu Drnovšku pred na novo postavljenim spomenikom. Dr. Janez Drnovšek je bil častni meščan občine Zagorje, zato so mu krajani postavili spomenik v zahvalo, za vse, kar je dobrega naredil.

Po kratkem postanku smo našo pot nadaljevali mimo Hrastnika, Rimskih toplic do Radeč. V Radečah nas je sprejel lokalni vodnik, ki nas je spremljal do povratka. Priznati moramo, da je zanimiv in duhovit človek. Po predstavitvi občine Radeče, ki ima 3000 prebivalcev, smo se vkrcali na splav in smo splavarili po Savi. Na splavu nas je sprejela cela ekipa splavarjev s harmonikarjem na čelu. Po popitem kozarčku je postalo vzdušje veselo. Ko smo pojedli dober golaž, smo se s splavom odpeljali proti Zidanemu mostu. Dolžina poti je 3 km v eno smer.

Zidani most smo si ogledali z reke Save, torej s splava. Veličastni so trije mostovi, ki omogočajo relativno dobro prometno povezavo skozi ozko sotesko, ki jo predstavlja Zidani most. Dva mosta sta namenjena železniškemu prometu, tretji pa cestnemu.

Po zanimivi plovbi smo se odpeljali v lepo vasico Svibno, kjer so doma Ostrovrharji. Čudovita pokrajina in čudovit pogled v dolino Sopote in na najvišji vrh Zasavja Kum.

Po poznem kosilu v gostilni pri Ježu, smo se odpeljali proti domu. Na koncu smo bili vsi zadovoljni,ker smo program speljali v celoti in nas dež ni oviral. Lepo je bilo.

Viktor Lozej

nedelja, 10. avgust 2008

Na podlagi 8 in 9 člena Zakona o društvih (Ur.l. RS, štev. 61/2006) je občni zbor Društva upokojencev Semedela dne 29.02.2008 sprejel naslednja

P R A V I L A

D R U Š T V A U P O K J E N C E V S E M E D E L A

I. Splošne določbe

člen

Društvo upokojencev SEMEDELA – SOCIETA DEI PENSIONATI SEMEDELA (kratica:DU) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno in dobrodelno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v teh pravilih in v skladu z zakonom o društvih.

2. člen

Ime društva je: DRUŠTVO UPOKOJENCEV SEMEDELA – SOCIETA DEI PENSIONATI SEMEDELA. Društvo deluje na območju KS Semedela in KS za Gradom.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Kopru, Jurčičeva 2.

člen

Štampiljka društva je okrogle oblike premera 30 mm z napisom imena društva.

člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Sloveniji, ki delujejo na humanitarnem, dobrodelnem in rekreacijskem področju ter sorodnih dejavnosti. Društvo je član občinske, pokrajinske in Zveze društev upokojencev Slovenije. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije,ki imajo podobne namene in cilje.

člen

Delo društva in njegovih organov je javno. Svoje člane društvo obvešča:

-preko poverjenikov društva

- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva

- preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako,da so seje organov društva javne,da organizira okrogle mize,tiskovne konference itd. Za dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.

člen

II. Namen in Cilji

Namen društva je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno in dobrodelno združevanje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno dogovorjenih interesov opredeljenih v teh pravilih, ki so v skladu z zakonom o društvih.

Cilji društva so da:

seznanja svoje člane in druge upokojence o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju, njihovih pravicah in obveznostih ter o predvidenih spremembah zaradi sprejema skupnih stališč
sodeluje z občinskimi organi in drugimi organi lokalne samouprave pri reševanju problematike upokojencev
sodeluje z vsemi humanitarnimi organizacijami (RK, KARITAS, DRUŠTVO STAROSTNIKOV ITD)
sodeluje s centrom za socialno delo in skrbi za pomoč svojim članom in drugim
sodeluje z domom upokojencev
vzpodbuja člane k aktivnemu delovanju in življenju ter spoznavanju naravnih lepot in znamenitosti
spodbuja v aktivno državljanstvo starejših in njihovo vključevanje v vse oblike družbenega dialoga, odločanja in soodločanja.
spodbuja tovarištvo, vzajemnost in medsebojno spoštovanje
spodbuja k varovanju okolja.

Naloge in Dejavnosti društva

člen

Naloge društva so:

- organizira predavanja, okrogle mize, seminarje in druge izobraževalne oblike za potrebe
upokojencev
- organizira kulturne prireditve, nastope pevskih zborov, dramske, likovne in druge kulturno umetniške
prireditve
- organizira in izvaja športna in športni-rekreativna tekmovanja in izlete ter druge prireditve
- obvešča javnost o svojem delu

člen

Dejavnosti DU so naslednje:

organiziranje in izvajanje humanitarnih oziroma dobrodelnih dejavnosti,
organiziranje in izvajanje športnih in športno rekreativnih dejavnosti,
organiziranje in izvajanje kulturno – umetniških in izobraževalnih dejavnosti,
organiziranje in izvajanje socialne in druge pomoči za upokojence na domu, ki so zaradi starosti, bolezni in onemoglosti potrebni kakršne koli pomoči,
prizadevanje za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja upokojencev,
seznanja o socialni, zdravstveni in drugi problematiki, ki zanima upokojence,
organiziranje prireditev, srečanj in izletov,
razvijanje solidarnosti med generacijami in v okviru starejše generacije,
zavzemanje za vse življenjsko učenje starejših,
aktivno poseganje v politično odločanje, ko gre za oblikovanje družbe vseh generacij, ter spodbujanje organov občine in države k aktivni politiki na tem področju,
zavzemanje za zagotavljanje kakovosti oskrbe in nege na domu ter v institucionalnem varstvu,
prizadevanje za krepitev zdravja, za zdravo staranje in za staranje v domačem krogu,
zavzemanje za ustrezno zastopanost upokojencev in njihovih organizacij v organih odločanja ustanov, ki neposredno ali posredno posegajo v reševanje problematike starejše generacije.

III. Sodelovanje z drugimi organizacijami

10. člen

Za uresničevanje svojih skupnih interesov DU sodeluje z drugimi društvi upokojencev in se povezuje preko občinske in pokrajinske zveze, posredno ZDUS.

DU sodeluje s tujimi društvi upokojencev ali sorodnimi društvi ter se z njimi dogovarja in sporazumeva o skupnih programih, ki morajo biti v skladu s temi pravili, z zakonom o društvih in pravni redom naše države.

IV. Zastopanje in predstavljanje

člen

DU nastopa v pravnem prometu in z drugimi v svojem imenu in za svoj račun.

DU lahko sklepa pravne posle s tretjimi osebami v imenu in za račun drugih DU, organizacij ali skupnosti, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila.

12.člen

Predsednik DU zastopa in predstavlja DU. V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika DU,opravlja njegove naloge član UO, ki ga pooblasti predsednik.

V. Simboli društva

člen

DU ima lahko kot svoj simbol prapor. Prapor se razvije na občnem zboru ali na društvenih prireditvah.

VI. Način včlanjevanja in prenehanje članstva,pravice in dolžnosti članov društva

člen

Redni član DU lahko postane vsak upokojenec in njegov zakonec, čeprav ni upokojen, če prostovoljno poda pristopno izjavo. Član društva lahko postane upokojenec, ki se na območje na novo priseli. Član DU je lahko tuj državljan s stalnim bivališčem v RS pod pogojem, da je upokojenec.

Častni član

člen

Člani DU so lahko tudi častni člani. Častni člani so lahko pravne ali fizične osebe. UO sprejme o tem poseben sklep, v katerem določi njihove pravice in obveznosti. Častno članstvo je najvišje priznanje, ki ga DU podeli svojemu članu za izjemne zasluge za delo v društvu. Častna priznanja podeli DU na občnem zboru.

Pravice članov

člen

Pravice članov DU so:

da delujejo in odločajo o delu društva
da volijo in so lahko izvoljeni v organe društva in drugih upokojenskih organizacij
da dajejo predloge in pobude za delovanje DU
da so obveščeni o delu organov DU
da uživajo pravice, ki jih dajejo upokojenske organizacije svojim članom.

Dolžnosti članov

člen

Dolžnosti članov DU so,da:

- spoštujejo pravila društva in druge akte ter sklepe organov društva,

- izvajajo naloge,ki so jim zaupane,

- se udeležujejo občnih zborov in drugih oblik delovanja DU,

- plačujejo članarino,

- opravljajo še druge dolžnosti v skladu s pravili DU in PZDU

Prenehanje članstva

člen

Članstvo v DU preneha:

s smrtjo
s prostovoljnim izstopom
s črtanjem
z izključitvijo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu, brezpogojno pa zaradi neplačane članarine z zaostankom več kot dve leti.

O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

člen

Član DU uveljavlja pravice do popustov in drugih članskih ugodnosti na podlagi članske izkaznice.

VII Organi društva,njihovo delovno področje in medsebojna razmerja ter mandatna doba

člen

Organi društva

Organi društva so:

občni zbor
upravni odbor
nadzorni odbor
častno razsodišče.

člen

Mandatna doba vseh organov je dve leti.

člen

Občni zbor

Najvišji organ DU je občni zbor. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Občni zbor je lahko redni ali izredni. Redni občni zbor mora biti najmanj enkrat letno. Sklicuje ga UO društva. Izredni občni zbor se sklicuje po potrebi. Izredni občni zbor mora sklicati predsednik DU, kadar to zahteva UO ali NO, ali tretjina članov društva. Če predsednik društva izrednega občnega zbora v tridesetih dneh ne skliče, ga skliče predlagatelj s tem, da določi predlog dnevnega reda in gradivo za sejo. O sklicu občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani seznanjeni najmanj 8 (osem) dni pred sklicem.

člen

Pristojnosti

Občno zbor je pristojen,da:

sprejema pravila ter spremembe in dopolnitve pravil
sprejema sklep o ustanovitvi PZDU
sprejema program dela društva
Sprejema finančni načrt in zaključni račun
Razpravlja in odloča o poročilih in predlogih UO, NO in častnega razsodišča
Odloča o predlogih, pobudah in prošnjah svojih članov
Voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika DU ter pet do sedem članov UO, tri člane NO ter tri člane častnega razsodišča
Odloča o pritožbah zoper sklepe častnega razsodišča
Odloča o prenehanju društva
Voli delovna telesa občnega zbora (delovno predsedstvo,volilna komisija,kandidacijska komisija in komisija za sklepe
Odloča o drugih zadevah v skladu s predpisi in temi pravili

člen

Glasovanje

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

člen

Sklepčnost

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih najmanj polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 15 (petnajst) minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 članov.

člen

Veljavnost sklepov

Sklep je sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica navzočih članov, razen glede prenehanja društva, odtujitve in razdelitve nepremičnega premoženja, za kar je potrebna 2/3 večina navzočih.

člen

Upravni odbor

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru. UO šteje poleg predsednika, tajnika in blagajnika, še 6 članov. UO se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Mandatna doba članov traja dve leti. Če se število članov UO med letom zmanjša, lahko UO vključi nove člane, da bi delo nemoteno teklo do razpisa nadomestnih volitev. UO lahko oblikuje za opravljanje nalog iz svojega področja stalna ali občasna telesa.

člen

Pristojnosti UO, da:

izvršuje sklepe občnega zbora
daje navodila sekcijam in spremlja njihovo delo
izvršuje program dela ter ga po potrebi spreminja in dopolnjuje
izvaja finančni načrt
sprejema splošne akte, razen tistih, ki so v pristojnosti občnega zbora
upravlja s premoženjem društva
določa članarino in višino prispevkov za posamezne namene
skrbi za zagotavljanje denarja in drugih materialnih sredstev za izvajanje društvenih dejavnosti
imenuje stalna in občasna delovna telesa
določi delegate v višje oblike povezovanja DU
odloča o priznanjih in nagradah
opravlja še druge naloge v skladu s predpisi in temi pravili
odločba o spremembi naslova sedeža društva.

člen

UO dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa član UO, ki ga pooblasti predsednik. UO je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Če UO imenuje komisije, imenuje tudi predsednika komisij. Člani komisij so lahko samo člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne UO.

člen

UO na pobudo članov, lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne UO.

člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor spremlja delo UO in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. NO enkrat na leto poroča občnemu zboru o svojih ugotovitvah. NO šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani NO ne morejo biti člani UO. Člani NO lahko sodelujejo na sejah UO, ne morejo pa odločati. NO je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema večina prisotnih. Mandatna doba traja dve leti.

člen

Častno razsodišče

Častno razsodišče voli občni zbor za dve leti. Častno razsodišče ima tri člane in se konstituira na prvi seji, ko izvolijo predsednika. Sklepe sprejema, če so prisotni vsi člani z večino glasov. Častno razsodišče vodi postopek, ugotavlja kršitve in izreka ukrepe v skladu z Disciplinskim pravilnikom. Častno razsodišče obravnava kršitve članov DU, kot so:

nespoštovanje statuta in drugih aktov DU
ne izvrševanje sklepov njenih organov
nespoštovanje splošnih etičnih in moralnih norm, ki škodujejo ugledu DU

Častno razsodišče praviloma želi s svojim vplivom doseči, da kršitelj sam spremeni svoje vedenje. Če tega ne doseže, lahko izreče enega od naslednjih ukrepov:

opomin
javni opomin,ki mora biti pisno obrazložen.
izključitev mora biti pisno obrazložena

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe v roku 30 dni na občni zbor, kot drugostopenjski organ.

člen

Predsednik društva

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi, organizacijami v državi in tujini ter fizičnimi osebami. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik UO in ga izvoli za dobo dveh let. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili in pravnim redom države. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in UO.

člen

Tajnik društva

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi skrbi tajnik društva,ki ga izvoli občni zbor za dobo dveh let.

Z svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

člen

Financiranje in materialno poslovanje društva

DU praviloma pridobiva sredstva za svoje delovanje:

s članarino
iz naslova materialnih pravic in dejavnosti DU
z darili
s prispevki občinske in PZDU
iz drugih virov v skladu s predpisi

člen

Podatki o finančnem in materialnim poslovanjem

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno materialnem poslovanju na način in v obliki, ki veljajo za društva, v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Način vodenja finančno materialnega poslovanja društvo določi s Pravilnikom o finančno materialnim poslovanju.

DU mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva.

Društvo mora voditi poslovne knjige in pripraviti letna poročila v skladu z računovodskimi standardi za društva. Letno poročilo sprejme občni zbor društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil predhodno opravljen notranji nadzor.

člen

Javnost finančno materialnega poslovanja je zagotovljena s pravico članov DU do vpogleda v poslovne knjige.

člen

Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik DU, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni član UO.

člen

Nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva opravlja NO v skladu s predpisi in temi pravili.

člen

Vzajemna samopomoč

Člani DU so lahko tudi člani sklada VS organiziranega v ZDUS. Za te člane DU vsako leto pobere prispevek in ga odvede TRR pri ZDUS. DU vodi o tem članstvu posebno kartotečno evidenco.

člen

Premoženje

DU je dolžno voditi evidenco o svojem premoženju v skladu z računovodskimi standardi za društva. DU mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

člen

Pokroviteljstva

Državni organi ali gospodarske družbe lahko prevzemajo pokroviteljstvo nad DU ali posamezno prireditvijo. Pokroviteljstvo se uredi s pogodbo ali posebnim sklepom.

IX Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem

člen

Društvo preneha:

- po zakonu

- po sklepu občnega zbora

- s spojitvijo z drugimi društvi,

- s pripojitvijo k drugemu društvu,

- s stečajem,

- na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja

Občni zbor sprejme sklep o prenehanju DU in razdelitvi premoženja z 2/3 večino navzočih članov. V sklepu mora biti navedeno DU ali ZDUS, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva se vrnejo v proračun. O tem sklepu mora predsednik ali oseba, ki jo občni zbor pooblasti, v 30 dneh obvestiti upravno enoto,pri kateri je DU registrirano.

X Končne določbe

člen

Spremembe in dopolnitve teh pravil se sprejemajo po enakem postopku, kot so bile sprejete.

člen

Z dnem uveljavitve teh pravil, prenehajo veljati pravila, ki so bila sprejeta 03.10.1997 leta v Kopru.

Tajnik Predsednik

Neda Počkaj Viktor Lozej

petek, 18. julij 2008

DVODNEVNI IZLET

DVODNEVNI IZLET V SALZBURG IN ORLOVO GNEZDO

12.IN 13. JULIJA 2008

Obetal se je lep poletni dan. Vreme kot naročeno, ne prevroče, zjutraj še prijetno hladno. Semedelski upokojenci, kar 61 nas je bilo, smo se tisto soboto, 12. julija, odpravili na zanimivo potepanje. Naše starostno povprečje sta nam nekoliko kvarila le prijazni šofer Sandi in naš vodič Mohor, zgovorni » načitani « Štajerec.

Na poti proti Salzburgu, našemu prvemu cilju, smo imeli več postankov, enega celo nepredvidenega. Avstrijske ceste so bile namreč zatrpane s » pločevino », torej zastoji na cestah le niso samo naša posebnost. Imeli smo srečo, čakanje ni bilo predolgo in v zgodnjih popoldanskih urah smo si že ogledovali mesto. Salzburg (Solnograško) leži ob reki Salzach. To je desni pritok reke Inn. Prikupni mostovi povezujejo oba dela mesta, stari in novi del.

Salzburg je srednjeveško mesto, nastalo na ruševinah rimskega naselja. Samostan sv. Petra je bil v tistem času žarišče močne misijonske dejavnosti. S širitvijo nadškofije se je v naslednjih stoletjih na področju Salzburga oblikovala cerkvena kneževina, katere ekonomski razcvet je omogočilo predvsem nahajališče soli in zlata.

Za časa nadškofa Raitenaua pa dobi mesto nekaj lepih baročnih zgradb. Leta 1816 preide salzburška nadškofija pod Avstrijo, od leta 1849 pa je » Solnograško »samostojna avstrijska pokrajina.

Mesto krasijo številne cerkvene (samostani, katedrala iz 17. stol., rezidenca nadškofov iz 16. stol.) in posvetne, arhitekturno zelo zanimive zgradbe (dvorec Mirabell, Mozartova rojstna hiša, »Mozarteum » in druge). Zelo zanimivo je poslopje, kjer se odvija znani poletni glasbeni festival » Festspiele ».

Nad mestom se dviga mogočni grad Hohensalzburg iz 11. stol. Grad so večkrat prenavljali in dograjevali. Pod gradom stoji stari mlin, ki ga poganja voda,napeljana iz 19 km oddaljenega Kraljevega jezera (Koenigssee).

Danes so v gradu našle prostor številne kulturne prireditve, muzeji, med drugim tudi muzej marionet. Z gradu je prekrasen pogled na reko in mesto.

Naslednje jutro je bilo deževno, nič kaj obetajoče. Pred sabo pa smo imeli zanimivo pot, to je vzpon na Kehlstein, 1834 m visoki hrib, kjer se bohoti razvpito Orlovo gnezdo (Kehlsteinhaus). Peljali smo se skozi mestece Hallein, znano po ogromnih spiralnicah in skladiščih soli, in nato skozi Berchtesgaden, kjer je bila pravzaprav spočeta ideja nacizma. Danes je to letoviško mestece z živahnim središčem. Posebnost je še vedno delujoči rudnik soli, ki je delno odprt za turistične oglede. Nad mestom se dviga mogočni Watzmann (2713) s petimi manjšimi vrhovi.

Do vrha Kehlsteina vozijo samo posebni avtobusi, pot je namreč izredno ozka, vijugasta, vklesana v živo skalo. Orlovo gnezdo je močno zavarovana trdnjava, nekdaj Hitlerjevo gorsko zavetišče. Tu je sprejemal najbolj znane nacistične veljake, tu so kovali načrte za svoje krvoločne pohode (napad na Poljsko, pohod v Rusijo in druge). Dokončano je bilo leta 1938 za Hitlerjev 50. rojstni dan. Cesto in trdnjavo je zgradilo več tisoč delavcev - ujetnikov v nemogočih razmerah v 18 mesecih. Do bivalnih prostorov vodi 124 m dolg predor in nato še dvigalo.

Danes je v stavbi restavracija, trgovina,v spodnji etaži pa razstavni prostor, kjer so na ogled razni dokumenti in kronološki prikaz gradnje.

Z vrha Kehlsteina je čudovit razgled na bližnje vršace. Uživali smo v prelepem vremenu, dolino pa je prekrivala gosta megla.

Občudovanja vredno je, kako so Nemci znali izrabiti to nekdaj zločinsko mesto v izredno donosno turistično dejavnost.

Zadnja postaja na naši poti pa je bilo Kraljevo jezero (Koenigssee). Jezero pogosto primerjajo z norveškim fjordom, razteza se 8 km pod mogočno goro Watzmann, ponekod je globoko do 200 m

V poznih popoldanskih urah smo krenili proti domu. Vožnja je bila prijetna, brez zastojev.

Vsako potovanje se začne s prvim korakom, naj bo teh čimveč.

Prispevek je pripravila Marija Lozej

Fotografije Viktor Lozej

PREDSTAVITEV DRUŠTVA

DU Semedela je bilo ustanovljeno 31.11.1982 v skladu z Zakonom o društvih, na pobudoFranca Kralja-Petka in Albina Simčiča. Prvi predsednik Izvršnega odbora DU Semedela je bil CIRIL JANEŽIČ, sledili pa so mu na občnih zborih izvoljeni: JOŽE SEDMAK, TIHOMIR JAVORŠEK, FRANC GOLJA-RADO, DUŠAN POPOVIČ in FERENCEK ZVONIMIR.

Programi dela društva se skozi obdobja niso bistveno razlikovali. Še danes v našem društvu delujejo naslednje sekcije, ki skrbijo za izvajanje in razvoj posameznih dejavnosti, kot so: šport, izletništvo, socialno-zdravstvena dejavnost ter kulturna dejavnost.

Na čelu sekcij so člani UO, ki zavzeto skrbijo za delovanje, sproščeno vzdušje in sestavljajo program dela, ki je všečen članom društva. Zato so vse aktivnosti, ki jih organizirajo posamezne sekcije ali društvo kot celota, dobro obiskane. Tudi obveščanje članov o aktivnostih, izletih in srečanjih predstavlja problem, ki je odvisno, kot skoraj vse ostalo od iznajdljivosti posameznih članov odbora. Na srečo ima naše društvo relativno dobro razvito mrežo poverjenikov, ki kljub starosti svoje delo opravljajo prostovoljno in odgovorno. Dejavnost DU je v precejšnji meri omejena zaradi pomanjkanja prostorov. Velike težave občutimo pri organiziranju srečanj upokojencev, ker v Semedeli ni večje dvorane. Zato smo prisiljeni srečanja organizirati v hotelih, ki pa so za naše člane predragi.

Glavni vir finansiranja za dejavnosti društva je članarina. Pomemben del finančnih sredstev je tudi prispevek Zveze društev upokojencev MO Koper, ki je žal vsako leto manjši. Naše društvo je številčno močno, saj spada med večja društva v Sloveniji

Naši člani delujejo še v Društvu invalidov, Koronarnem društvu in v Svetu krajevne skupnosti.

Številni naši člani sodelujejo tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.

Da bi postali bolj zanimivi tudi za včlanjevanje mlajših upokojencev v društvo, moramo vpeljati vsestransko računalniško poslovanje. Naloga vodstva društva je, da že letos oblikuje spletno stran, kjer bodo objavljene vse najpomembnejše informacije o delovanju društva. Upamo, da bomo s pomočjo spletne strani postopoma nadomestili stari način obveščanja.

Viktor Lozej

torek, 8. julij 2008

IZLET V REZIJO IN NA VIŠARJE

V soboto 21. junija smo imeli čudovito vreme, zato smo se tokrat odpravili v Rezijo. A dozdeva se mi, da večina Slovencev še ni slišala lepega rezijanskega pozdrava ZUKRIŠTE ŠUNČACE – ZDRAVO, SONCE. Pozdrava tiste peščice Slovencev, ki vztraja v TA ROŽYNI DOLINI, kot domači kulturni delavci pravijo Reziji.

Zakrivljen podaljšek Karnijske doline, obdan z vršaci (Kanin, Sart, Baba), je zaradi zaprtosti in slabe rodovitnosti nudil v preteklosti prebivalcem skromne pogoje za življenje. Zato so Rezijani raztepeni po vsem svetu. Najbolj znani so seveda BRUSAČI, ki so v času moje mladosti romali v zakotne kraje, a tudi do velikega Dunaja in Budimpešte so našli pot. Da bi zacinili lonec, popravili dežnik, nabrusili škarje,... Tem iskalcem tenke rezine kruha sta v Stolbici (poleg Nive, Ravance, Osoja`n in Korita večja vas) postavljena spomenik in muzej. Ob iskrivi govorici in bogati slikovni predstavitvi v središču NARAVNEGA PARKA JULIJSKIH ALP se je v nas odpiralo nešteto vprašanj:

Zakaj Rezijo tako slabo poznamo?
Koliko časa bodo še lahko ohranjali svojo govorico?
Od kod jim sredstva?
Zakaj prebivalci ne morejo gledati programov slovenske televizije?
Zakaj rezijanščina ne pozna besed SVOBODA in POEZIJA?

Z odzveni rezijanske govorice smo se nato odpeljali na VIŠARJE, romarsko središče predvsem Furlanov, Korošcev in Slovencev. Verniki, planinci in turisti so pogosti občudovalci VIŠARSKIH GLAV in obiskovalci svetišča s poslikavami slovenskega umetnika TONETA KRALJA. Vsak je lahko dobil nekaj zase. Če ga nista prevzela mir v cerkvi in togo odžebrana molitev božjega namestnika, je bil prevzet nad razgledom ali potjo samo.

Naj omenim še jutranji postanek v PUŠJI VASI, kraju ob reki Tilment v Furlaniji. Kraj s starodavno dušo, 700 let staro gotsko arhitekturo, kamnitim obzidjem in katedralo sta sožitje z zgodovino uničila 2 (dva) katastrofalna potresa 1976. leta. Toda kraj je po temeljiti obnovi, kjer naj bi vsak kamen prišel na svoje mesto, spet dobil svojo staro, lepo in za obiskovalce privlačno podobo. Naj dodam, da je k obnovi katedrale pripomogel tudi primorski kamnosek ELVIO SABADIN – ELIA iz Sv. Antona pri Kopru. Za novo LUNETO nad osrednjim vhodom v katedralo je izbral NABREŽINSKI KAMEN, saj v okolici uničene vasi ni mogel dobiti tako velikega kamna kot je bil izklesan izvirnik.

Poseben občutek pa je pri postanku v katedrali vzbudila mogočna SKULPTURA IZ LESA; v njej ljudje prosijo in rotijo nebo, naj se jih usmili in jih obvaruje pred uničujočimi potresi.

REZIJA, VIŠARJE, PUŠJA VAS – TRIJE KRAJI, VREDNI OGLEDA IN RAZMIŠLJANJA.

Le srce govori:

Dolina Rezije,
na skali,
jaz in ti,
luna sveti,
vse molči,
le srce govori. .

Solo il cuore parla:

Valle di Resia
su una roccia,
io e te,
la luna ci ilumina,
tutto tace,
solo il cuore parla

Prispevek je pripravila , ZORKA PODOBNIK junij, 2008

Fotografije g. Kristl Štunpfel

nedelja, 29. junij 2008

VODSTVO DRUŠTVA

1. VIKTOR LOZEJ - predsednik
2. MILENA BINKAR - tajnnik in blagajnik

Ostali člani upravnega odbora:

3. KSENIJA PINTER - vodja sekcije za socialo in zdravstvo
4. MATIJA JAKŠIČ - vodja sekcije za kulturo
5. ZVONIMIR FERENČEK - vodja sekcije šport in rekreacijo
6. DUŠAN POPOVIČ - vodja sekcije za izlete
7. BOJAN MARN
8. KARBIČ TENI
9. NEDA POČKAJ

Člani nadzornega odbora:

1. JUG DRAGO - predsednik
2. PODOBNIK TOMO
3. MLAKAR FRANC