torek, 18. julij 2017

ENODNEVNI IZLET V MOZIRSKI GAJ


Enodnevni izlet v Mozirski gaj in dogovor za jesenske aktivnosti.

Prvi julij je bil izbrani dan za zadnji izlet pred dvomesečnim poletnim zatišjem; ko si aktivisti DU Semedela vzamejo čas za oddih. Iz Kopra smo se odpeljali v rekordnem sestavu. Na avtobusu nas je bilo s šoferjem vred 56. Se pravi, vsi sedeži so bili polni do zadnjega. Cilj: Mozirje, Rimska nekropola v Šempetru in pivska »fontana« v Žalcu. Potovali smo brez pomoči uradne agencije, kar je pomenilo nižjo ceno - le 35 EUR - in  več dela za Zvoneta.  Eno roko sem mu dala tudi Ida in potem je šlo vse po načrtu.


Malo je bilo iskanja parkirišča ob vhodu v Mozirski ga. Za našo hojo prehitra vodička Marijana Škofek  je delo obvladala, čeprav je težko videla z enega do drugega konca 55 glave skupine. Pa smo izvedeli, da vreme v Gaju nagaja od začetka maja in še naprej. Najhuje je bilo leta 1996, ko je poplava odnesla skoraj vse, saj se je bližnja reka dvignila za več metrov.
Večino dela v gaju opravijo upokojenci, ki ne gledajo na uro. Med temi je postal legenda Jože, od katerega izvira ideja o gaju, največ pa je tudi njegovih zamisli postavitve raznih zanimivih točk.  Mojo radovednost je pritegnila »Prevžitkarska hiša«, kamor so preselili ostarele starše, ko so dali iz rok kmetijo. Hišica z eno posteljo. Pred vrata so jim nosili  hrano, sicer pa so se morali onemogli starostniki kar sami znajti, da so doživeli svoje zadnje dni.

Najnovejša pridobitev sta indijske mandale
in  Aleja EU..

Po uri in pol sprehoda po parku, kjer so poletne cvetice bolj skromno kazale svoje okrasje, saj so jih nedavni nalivi močno oklestili, smo se ustavili ob kavici.  Potem pa v Šempeter. Iz današnjega časa 2 tisoč let nazaj v rimsko obdobje. Šempeter je bil kraj skozi katerega je peljala rimska avtocesta. Ob njej pa nagrobniki rimskih veljakov. Več so imeli, večja so nagrobna obeležja. V njih so hranili pepel umrlih. In  med drugim smo si osvežili spomin, od kod ime naše celine: Evropa. Zevs, grški poglavar bogov, se je zaljubil v prelepo dekle po imenu Evropa. Zgodbica se konča tako, da jo spremenjen v mogočnega bika – ponese na sever na novo celino, ki je dobila ime po njej.

Žalec je prestolnica zelenega zlata, hmelja.  Rastlina, ki daje osnovo za najbolj priljubljeni pijači poletja – pivu.  V parku sredi mesta so postavili 6 – 7  točilnih stebričkov  kjer točijo 6 različnih vrst piva, ki ga naredijo posebej za njihove fontane. Z nakupom kozarca, izdelek kiparja Kogoja, si plačaš 6 polnjenj po izbiri. Za 8 EUR. Eno daje kakšen deciliter peneče pijače. Odšteva jih  čip, vgrajen v dno kozarca. Kakorkoli – čeprav se me vsak alkohol hitro »prime«, po šestih kozarcih po deciliter nisem čutila ničesar. Samo dobro voljo, ki se je prijela večine v skupini. Tudi prav. Za nakup enega kozarca je to dovolj.


Malo pred večerom smo se napotili proti Primorski. Vmes smo se ustavili na Trojanah in se založili s krofi in drugimi dobrotami za tisti večer in še kakšen  dan potem. Ob vrnitvi v Koper je bilo prevladujoče mnenje, da so tovrstni izleti po Sloveniji prava stvar. Lepi so, ne preveč naporni in poceni. »Le tako dalje!« so naročili Sekciji za izlete pri Društvu upokojencev Semedela.


Rečeno – storjeno.  Člani upravnega odbora smo se stali nekaj dni zatem in se dogovorili, da bo prvi naslednji izlet – predvidoma septembra -  znova enodnevni in v Sloveniji. Ideje zbiramo in gotovo bo kaj zanimivega.
Lepo in ne preveč vroče poletje vam želimo!
Besedilo: Ida Kogej
Foto: Ida Kogej
Več slik si oglejte tu