Člani DU Semedela smo letošnji praznik Osvobodilne fronte, katere namen je bil organizacija oboroženega upora proti okupatorjem v 2. svetovni vojni, praznovali nekoliko drugače kot običajno. Podali smo se po poteh SOŠKE FRONTE od Sabotina do Štivana.
Na poti mimo Nove Gorice smo najprej svojo pozornost in občudovanje namenili starejšemu solkanskemu mostu, ki je največji kamniti most na svetu. Nato smo se zapeljali na drugo stran Soče in po koridorju preko italijanskega ozemlja pripeljali v Goriška Brda in nato proti vrhu Sabotina. Ob poti do vrha smo opazili dve od treh piramid, ki označujejo začetno točko napadov italijanske vojske na vrh hriba, kjer so bili vkopani avstro-ogrski vojaki.
Na Sabotinu »parku miru«, smo si ogledali kaverne in muzej orožja in drugih predmetov iz obdobja 1. svetovne vojne. V gostišču na Sabotinu nas je sprejel lastnik gostišča in nam s terase, obsijane s soncem, predstavil kraje, ki jih je nudil pogled z vrha. Predstavil nam je tudi posebnost Sabotina in to je rastlinstvo. Tu se združujejo vplivi dinarskega, mediteranskega in predalpskega podnebja in takšno raznoliko je tudi rastje. Sabotin je pomemben življenjski prostor redkih vrst ptic in metuljev.
S posebnim vodnikom je sledil ogled kavern, kjer je avstro-ogrski garnizon imel svoje poveljstvo: spalnice, pisarne in tudi kopalnico. S pobočja prepletenega s kavernami se nam je ponudil čudoviti pogled na zeleno Sočo in Sveto goro na drugem bregu reke.
Po kosilu smo zapustili Sabotin in se napotili na italijansko stran meje in se zaustavili v Števerjanu za ogled obeležja padlim. Števerjan je naselje in občina v severozahodni italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini. Zaradi gričevnate lege v Števerjanu dobro uspeva in obrodi trta; številni vinogradniki izvažajo svoje vino po celem svetu. Nam je znan po festivalu narodno zabavne glasbe.
Naslednji naš postanek je bil v Oslavju. Kostnico na Oslavju so zgradili leta 1938. Fašistična oblast je želela grobnico, v kateri bi lahko shranili posmrtne ostanke vojakov, ki so med prvo svetovno vojno padli v bitkah na območju Gorice in Tolmina. V kostnici hranijo posmrtne ostanke približno 20.000 identificiranih padlih ter 37.000 neidentificiranih trupel.
Iz Oslavja smo zapeljali do Sredipolja ali Redipuglia, kjer stoji največji in najveličastnejši spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Italiji. Zgradili so ga 1938 leta.
Za grobnicami se vzpenja 22 stopnic. Nad vsako grobno celico stoji napis "presente" (prisoten). V grobni celici sredi prve stopnice je pokopana edina ženska - bolničarka.
Naš naslednji postanek je bil v Doberdobu, simbolu trpljenja slovenskega naroda ali kot ga tudi imenujemo »slovenskih fantov grob«. Doberdob je bil med 1. svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala Avstro-Ogrska obrambna linija Soške fronte. Ob spomeniku smo se z minuto molka poklonili padlim slovenskim vojakom na tem območju. Spomenik padlim je postavil tudi pisatelj Prežihov Voranc z romanom DOBERDOB.
Naš zadnji postanek je bil v Štivanu, naselju v občini Devin Nabrežina. Kraj je znan po izvirih reke Timave in cerkvi svetega Janeza iz Tube iz leta 1483. Cerkvena stavba, zgrajena v gotskem slogu, je bila po 2. svetovni vojni obnovljena, vidni so ostanki nekdanje bazilike in mozaiki.
Kljub trpljenju, ki so nam ga prikazovali ogledani spomeniki, smo udeleženci izleta preživeli lep dan. K prijetnemu počutju so seveda pripomogli krasno vreme, prijetna vožnja, za katero je zaslužen šofer in Gogdan, vodnik iz Sežane, ki je skrbel, da se med vožnjo nismo dolgočasili.
Prispevek: Alda Tišler
Foto: Alda Tišler
