nedelja, 17. julij 2022

IZLET PO KRAŠKI PLANOTI

IZLET Z OGLEDOM OČARLJIVIH KOTIČKOV KRAŠKE PLANOTE

Ja, kovid je bil glavni krivec, da je izletniškaa dejavnost društva nekoliko zamrla. Po dveh letih premora smo se ponovno zbrali v kar lepem številu in polni pričakovanja se udeležili društvenega izleta.  Za ponovni začetek smo izbrali krajšo varianto  in ne preveč oddaljeno od našega doma.

Po avtocesti smo se peljali do odcepa za Divačo in pot nadaljevali po regionalni cesti proti Sežani. Med vožnjo skozi Divačo smo bili opozorjeni na Škrateljnovo domačijo, ki ima svoje korenine v 17. stoletju in velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo. Objekt je razglašen za etnološki spomenik in v njem domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev. 

V Divači sta se rodila prva slovenska filmska igralka


 

Ida Kravanja – Ita Rina  in znan matematik Alojz Vadnal.  Peljali smo se tudi mimo rojstne hiše  našega velikega pesnika Srečka Kosovela, ki je komaj 22-leten zaradi bolezni umrl. V več svojih pesmih je opisoval Kras. In že smo prišli do naše prve točke in to je sežanski botanični park ali vrt ob vili Mirasasso.

Video: botanični vrt 

 

Tu nas je sprejela vrtnarka, ki je istočasno tudi vodnica in nam na izviren in zanimiv način pripovedovala o nastanku botaničnega vrta in o značilnih rastlinah, ki jih gojijo v vrtu. Na koncu smo si ogledali multimedijski prikaz spreminjanja kraške  pokrajine in kako nanjo vpliva človek skozi tisočletja in stoletja.  Z ogledom prve točke našega izleta smo bili vsi zadovoljni, čeprav so nekateri pogrešali skodelico jutranje kave.

Ne več kot 15 minut smo rabili , da smo prišli do naslednje točke v Dutovljah v Bunčetovo domačijo. Na domačiji smo si ogledali dve mojstrovini Boruta Benedejčiča,  ki ponazarjata značilno kraško pokrajino in to je Pepin kraški vrt in Vrt Pepina zgodba. Pred ogledom smo se razdelili v dve skupini, in sicer ena skupinica je šla na tako željeno kavo, druga pa na ogled. Po ogledu smo se zamenjali. Vodnica nam je lepo razložila smisel in vsebino obeh izdelkov. Borut Benedejčič je za Pepin kraški vrt prejel prestižno priznanje na svetovni hortikulturni razstavi v Londonu leta 2009. Prejel je najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov. Pepin kraški vrt prikazuje kako je včasih potekalo življenje  ljudi na Krasu, elemente kraške domačije  ter tipične kraške rastline  in njihovo uporabo. Za drugo mojstrsko delo pa je leta 2012 prejel pozlačeno medaljo s strani Kraljevega hortikulturnega združenja v kategoriji rokodelskih vrtov. S svojo idejo je segel v preteklost in oblikoval preprosto kamnito pastirsko zavetišče sredi kraške gmajne. Na domačiji smo si ogledali tudi sobo Borisa Pahorja.

Prikaz obeh mojstrsko oblikovanih vrtov je bil zelo zanimiv in stvaritvi občudovanja vredni. Ogled pa smo popestrili z degustacijo kraškega terana, teranovega soka ter likerja. Zato je bilo počutje med ogledom  še prijetnejše in razpoloženje še boljše

Video: Cerkev Cerkev in vas Sveto

Nato nas je pot vodila v Sveto, značilno kraško vasico, ki se nahaja v središču Komenskega Krasa. Vas se ponaša s čudovito cerkvijo, ki ima malce nenavadno obliko in zaradi tega jo uvrščajo med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture v Sloveniji. Ko stopiš vanjo in pogledaš v strop je prva asociacija dežnik. Osmero kotno streho podpira en sam steber , ki stoji v središču cerkvene ladje, na vrhu pa se razširi v dežnikasto streho.

Ob cerkvi stoji skoraj 500let stara lipa, ki je  spomenik naravne dediščine. Malo smo se še sprehodili po lepo urejeni vasici in nato jo mahnili na zasluženo kosilo na turistično kmetijo, ki je bila ne daleč stran od cerkve.

Hitro smo se posedli k mizam in željno čakali na kosilo. Postrežba je bila hitra in kosilo odlično. Mislim, da smo vsi bili zadovoljni s kosilom saj smo ga zalili tudi s kozarčkom kraškega terana. Po kosilu smo bili povabljeni še na degustacijo v njihovo vinsko klet. Po okušanju najrazličnejših domačih pijač smo imeli možnost, da le te tudi kupimo. Pa ne samo pijače tu je bila  razstavljena cela paleta domačih mesnih izdelkov. Skoraj vsak je iz kleti odšel s torbo v eni roki ali celo v obeh. Bili smo dobro razpoloženi in se nam ni mudilo domov. Kar nekam bi še šli. In to smo tudi storili. Zapeljali smo se skozi vasico Gorjansko in se ob robu vasice ustavili.

Naredili smo dva  koraka in na drugi strani ceste smo že stali  pred največjim pokopališčem iz prve svetovne vojne. Zanimivo in lepo urejeno pokopališče,  kjer je pokopanih več kot 6000 padlih borcev.


Po končanem ogledu smo se udobno namestili na svoje sedeže in kar prehitro pristali v Kopru, dobre volje in ne preveč utrujeni zaključili naš enodnevni izlet.

Prispevek: Mariza Viragh

Video:  Jevgen Konoplyov

nedelja, 3. julij 2022

LETOVANJE V DOBRNI JUNIJ 2022

POTRJENO DOBRO V DOBRNI – junija 2022

V toplem nedeljskem jutru se je skupina članic in članov DU Semedela zbrala na avtobusu, ki so ga poslali po nas iz zdravilišča DOBRNA. Že na prvi pogled je bilo vidno, da je avtobus nov, svetlo sive barve z napisom Prosenjak. Lastnika Jožeta Prosenjaka.

Glede na kraj bivanja smo vstopali na petih avtobusnih postajah lokalnega prometa v Kopru, tako da ni bilo treba skoraj nikomur do odhodne postaje z osebnim avtomobilom. 45 postelj v zdravilišču smo rezervirali že septembra lani, ker smo pričakovali, da bo tik pred pretekom veljavnosti turističnih bonov interes za bivanje zelo velik. Imeli smo prav. Za odpoved petih prijavljenih iz naše skupine dan dva pred odhodom, v hotelu Vita niso uveljavljali kavcije. Sproščene sobe so jim prišle še kako prav. 

Ob prihodu nas je sprejel animator David ŠNEBERGER. Dobili smo program sprehodov, ogledov in predavanj za naslednje 4 dni. Kot se je pokazalo, je bil za večino privlačen in so se odzvali na vabila. Sicer je bila namestitev v hotelu v glavnem po željah, le nekateri so se znašli v sobah, ki so bile premajhne za invalidne osebe. Polpenzion, 5 dnevni Senior paket, je v dvoposteljni sobi znašal 279,00 EUR. Vzeli smo zajtrk s kosilom, za večerjo pa smo se znašli po svoje. Nihče ni bil lačen, hrana pa običajno pestra in dobra. Nobenih omejitev zaradi covida ni bilo, v obeh bazenih so delale vse masažne naprave, tako da smo se tisti, ki smo želeli, lahko naužili tople termalne vode. 

Na vročo sredo 22. junija popoldne smo se odpravili na ogled Velenjskega jezera in rudarskega mesta Velenje z največjim Titovim spomenikom na svetu. Zadaj za restavracijo Jezero nas je pričakala vodnica, simpatično in zgovorno dekle Barbara. Domačinka, zaposlena pri planinski zvezi in polna domačih zgodb in razlag, kako se živi z rudarskimi družinami v rudarskem kraju. Da smo točno tam kjer je spodaj rudnik, smo lahko tudi vonjali. Povsod se je širil vonj po lignitu, ki je prihajal iz rudarskega jaška. Imeli smo premalo časa, da si bi ogledali grad, ali rudarski muzej, kar bomo nadoknadili kdaj drugič, zato pa smo se sprehodili po rudarskem vikend naselju KINTA KUNTE, po Ulici škratov. Tam so bile lične lesene hišice, z vrtovi in morjem cvetic, kjer nimajo elektrike in se morajo držati izvirne zamisli – da je kraj zatočišče rudarjev, kamor gredo po celodnevnem delu v podzemnih rovih na svetlo in sveži zrak. Po mir in sprostitev. Velenjska jezera so pravzaprav žalostna zgodba o tem, kako je voda zalila doline, ki so nastale z izkopavanjem na tisoče ton premoga pod vasmi in travniki. Bližnja toplarna TEŠ 6 ga še zdaj uporablja. 

Kakorkoli, 5 dni je minilo hitro. Mimogrede smo se podali nazaj proti Kopru. Na vroče, z nostalgijo po hladnih večerih in nočeh v Dobrni, obdani z gozdovi in občudovanja vrednim parkom. 

Ni dvoma, še se vrnemo. Nekateri so že naročali, naj jih napišemo na seznam prihodnje skupine, ki se bo odpravila v to zdravilišče.

Prispevek: Ida Kogej

Foto: Zdenka Petek

Video:  Jevgen Konoplyov

Koper 30.6.2022

Več slik si  oglejte tu

Video si oglejte tu - poročna in plesna dvorana

 Velenjedomačija in staro orodje