ČESTITKA ZA NOVO LETO 2023

 "Naj vam leto 2023 prinese zdravje,

                 veselje do življenja in veliko prijateljev!"

                 Upravni odbor DU SEMEDELA

ZAPUSTIL NAS JE ZVONIMIR FERENCEK

 IN MEMORIAM

V 82-letu starosti nas je 14. decembra 2022 zapusti dolgoletni aktivni član Društva upokojencev Semedela - ZVONIMIR FERENCEK. Na kratko smo mu rekli  enostavno Zvone.

Rojen je bil v začetku druge svetovne vojne v Zagrebu, mladost pa je preživel v Beltincih pri Murski Soboti. Po zaključku šolanja na kovinarski šoli se je z mamo in sestro preselil na Obalo in poiskal zaposlitev v eni največjih tukajšnjih tovarn,  TOMOS-u.  Ob delu se je dodatno izobraževal in prevzemal vodstvene položaje v podjetju. Na Koprskem si je ustvaril družino. Ob smrti je zapusti ženo Zoro, sina in  hčerko ter 5 vnukov.
Vso svojo delovno obdobje je preživel v tovarni Tomos. Po upokojitvi se je vključil v vrste upokojencev društva v Semedeli. V 25. letih delovanja v društvu je bil med najbolj aktivnimi člani.  Bil je predsednik Upravnega odbora, več let je vodil sekcijo za šport in bil tudi sam aktiven športnik. Zadnjih nekaj let je vodil sekcijo za izlete in nas popeljal na več nepozabnih popotovanj po Sloveniji in na tujem.  Večkrat je vodil delovna predsedstva občnih zborov društva, nazadnje letošnjega, ki je bil  marca v Skiperju v Kopru.
Vsi, ki smo ga poznali, ki smo se družili z njim na izletih, sestankih, predavanjih in pri ostalih dejavnostih društva, vemo, da je bil Zvone dober prijatelj, prijeten in umirjen človek, ki je s pozitivno energijo dvigoval vedrino  pri vseh nas. Ostal nam bo v trajnem spominu. Ob boleči izgubi  izrekamo žalujoči družini – soprogi, sinu, hčerki in vnukom - iskreno sožalje!

Koper, 20. december 2022                                                                             Upravni odbor  DU Semedela

IZLET V LJUBLJANO

 

NA OGLEDU PRAZNIČNE LJUBLJANE

Opravili smo še zadnji letošnji izlet, tokrat v praznično Ljubljano v soboto dne 17. decembra 2022. Organizirala ga je naša članica Mariza Viragh. Iz Kopra smo odšli ob 11. uri. Napovedanega dežja je bilo le za vzorec, podobno je bilo tudi s snegom. Padati je začel malo po Postojni. Velike krpe snežink so se lepile na vetrobransko steklo avtobusa. Ko smo se ustavili na Lomu pa je bilo že toliko snega, da so se visoke smreke ob avtocesti odele v belino in globoko povesile svoje veje. V Ljubljani je vstopil turistični vodnik – Klemen - in skupaj smo si ogledali zanimivosti, ki nam jih ponuja naše glavno mesto.

Jutranji centimeter snega je pobrala odjuga, tudi deževati je nehalo, tako da smo se brez težav sprehodili po Miklošičevi ulici do Tromostovja, se ustavili ob Prešernovem spomeniku, nato pa nadaljevali v smeri tržnice in skozi stari del Ljubljane mimo Robovega vodnjaka do mestne hiše. Vstopili smo v notranje atrije palače, kjer že nekaj mandatov kraljuje župan Zoran Jankovič.

Klemen nas je na vsakem koraku opozarjal na arhitekturne značilnosti stavb ter mostove čez Ljubljanico, s posebnim poudarkom na Plačnikovih idejah in delu. Ogledali smo si zgradbo Narodne in univerzitetne knjižnice- NUK- in tudi parcelo, kjer naj bi po dvajsetih letih dogovarjanj končno začel rasti NUK 2. Od daleč smo videli tudi ljubljanski nebotičnik, ki je bil v času nastanka najvišja stavba kraljevine Jugoslavije. Kvadratasta stavba, ki pa ima čisto na vrhu okroglo »kapelco« s konico. Če so vse drugo delali drugi, pa je ta dodatek Plečnikov. Kot sivo eminenco arhitekturnega urejanja Ljubljane so ga vprašali za mnenje o nebotičniku, ko je le-ta že stal. Ni mu bil všeč, pa mu je dodal nekaj svojega. Za boljši vtis….

Toliko iz poučnega dela izleta. Za tem smo imeli dve uro in pol »prosto«, ko smo si po skupinicah ali v dvoje privoščili pijačo in jedačo za čas kosila. Slaščičarne ali lokala s hrano ni bilo težko najti.

Vmes se je stemnilo, prižgali so božično-novoletno razsvetljavo, po ulicah se je začutilo praznično vzdušje. Tujih turistov, skupin slovenskih obiskovalcev in domačinov je bilo toliko, da si se komaj prebijal med njimi. Dišalo je po »kuhančkih«, cimetu in vaniliji, z vseh strani je prihajala glasba.

Video si oglejte tu   nato (klikni na sliko)

Ob pol šestih zvečer smo se ob Kongresnem trgu povzpeli na svoj rumeni avtobus in se odpeljali v Koper. Za piko na i je poskrbel naš voznik, ki je zavil v mesto po smeri center, tako da smo se zapeljali še po okrašenih vpadnicah Kopra, po celi Pristaniški mimo obnovljene tržnice in Čudolandije, pa dalje ob Luki in nazaj mimo OŠ Koper na postajo ob tržnici. Dobro razpoloženi smo družno ugotavljali, da je Koper lepše okrašen kot Ljubljana. Voščili smo si vse najboljše v novem letu in si zaželeli čim več lepih izletov.

Koper 20.12.2022 Predsednica UO DU Semedela Ida Kogej

ZBORNIK 40 LET (OD1982 DO 2022)

Predstavitev ZBORNIKA  ob 40. obletnici nastanka Društva upokojencev Semedela.

   KLIKNI NA SLIKO IN SI OGLEJTE POVEČANE SLIKE

Društvo upokojencev Semedela obstaja že 40 let. Registrirano je bilo konec novembra leta 1982. Vanj so se vključevali prvi upokojenci, ki so se naselili na območju Semedele. To primestno  naselje je začelo nastajati  v 50-ih letih prejšnjega stoletja ko so nastala prva večja podjetja v Kopru.  V petek 9. decembra so v Osnovni šoli Dušana Bordona v Semedeli na  priložnostni prireditvi predstavili Zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, v njem pa Društvo predstavlja v sliki in besedi bogato zakladnico delovanja v  štirih desetletjih. V svojih vrstah je združevalo okoli leta 1990 nad 1000 članic in članov.  Da je njihovo delo za bogatitev življenja občank in občanov zelo pomembno in  ga je treba ohranjati tudi v prihodnje, je v svoje nagovoru zbranim poudaril župan mestne občine Koper Aleš Bržan.  Društvu Upokojencev Semedela je izročil občinsko priznanje. Malo plaketo za uspešno delo je društvo prejelo tudi od ZDUS-a,  Zveze društev upokojencev Slovenije.    

   

                                                                        Nagovor župana ob predsednici Idi Kogej. 

Prireditev je bila kratka in prisrčna. Predsednica je v uvodnem nagovoru poudarila, kako pomembno je ohranjanje spomina. Ta zelo rad izgine iz glave, se spremeni in poigra. Zato so ga, vsaj nekaj,  zapisali v ZBORNIK. Lepo oblikovan, toplih barv, z zanimivimi besedili v prozi in verzih, ter bogatim naborom fotografij, kjer se lahko prepoznajo članice in člani društva. Na 100 straneh za krajšanje dolgih zimskih dni.
Prireditev je povezovala Članica DU Marinka Petrič, prvi nastopajoči pa so bili prvošolčki OŠ Dušana Bordona Semedela. Prvi so prišli na lepo okrašen oder.  V slabe pol ure so prikazali pester programček. Najprej so zapeli, pa zaplesali in z recitacijami povedali, kako radi imajo svoje dedke in babice. Na lica zbranih v dvorani so  priklicali številne nasmehe.

     

Občinsko priznanje za prizadevno delo je od župana Aleša Brežana prevzela predsednica Ida Kogej.

                               

Kratek a lep nagovor je imela tudi ravnateljica šole gostiteljice Pika Matelič. Poudarila je, da so na šoli vedno veseli druženja s starejšimi, še posebej dedki in babicami, ki prinesejo k njim duha prejšnjih časov.
                                

 

 Sledil je program otrok ob pomoči štirih mentoric:

Predsednica Zveze društev upokojencev MO Koper Cvetka Jagodič je v imenu zveze društev južne Primorske in predsednika Mirka Miklavčiča najprej čestitala društvu  Semedela za dolgoletno delo in uspehe nato pa izročila predsednici malo plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije - ZDUS_a. 

Osrednji del programa je prispeval mož, ki ga širša javnost dobro pozna. Ali kot Tonija Karijolo, ali kot igralca v komični igri Piknik s tvojo ženo, ali kot zvestega zapisovalca dogodkov preteklih dni. Andrej Jelačin. Kmalu bo izšla še ena njegova knjiga, tokrat stare pravljice iz časov njegove mladosti.

Prireditev so zaključili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora MAESTRAL Koper.  S pevovodjo Danielom Puklavcem so zapeli nekaj domačih pesmi, med njimi tudi  take, da so se jim s petjem lahko pridružili obiskovalci. Nekateri med njimi so včasih že prepevali z njimi.
                        
Ob koncu prireditve so udeleženci lahko prevzeli ZBORNIK, ki je za člane brezplačen, izdajo smo namreč večinoma plačali z njihovimi članarinami. Nekaj se je nabralo tudi donacij, ki so navedene ob koncu Zbornika.

Piko na i so k dobremu razpoloženju dodali gostje in nastopajoči skupaj, ko so družno zapeli v prostoru za pogostitev.

Predsednica in članica uredniškega odbora gospa Laura Štemberger in gospa Marija Lozej

Uredniški odbor za izdajo ZBORNIKa je vodila Laura Štemberger, poleg nje pa so bili v njem še Ida Kogej, Marija in Viktor Lozej, Matija Jakšič, Viktor Udovič, Zdenka Petek in Alda Tišler.
Prijetno branje!

Besedilo poročila Ida Kogej,
fotografije oblikovalec zbornika Peter Florjančič

VEČ SLIK SI OGLEJTE TU 

 Tisti, ki niste prišli do Zbornika se lahko nasmejete pri teh dveh prispevkih našega upokojenega člana  Andreja Jelačina "TONI KARJOLA"

Vsaka doba svoje pesmi poje

Že ko sem bil še čisto majhen, sem rad prepeval v pevskem zboru. Ker smo živeli pod fašizmom, smo se črnosrajčnikom upirali ilegalno in predvsem s kulturo. Imeli smo pevski zbor, ki je navdušeno prepeval zlasti Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala. In ravno ko smo najlepše peli, so nam fašisti pevovodjo zapr- li. Zbor pa se je razvijal in z njim je rasla tudi ideja upora. Tako smo za- čeli peti pesem Slovenci kremeniti, le stopimo v korak, da osvobodimo svoj domači prag.

Pa so nam rekli, da je to že v redu, ampak, da sami Slovenci ne bomo nič opravili. In takoj smo dodali: Vsi Srbi in Hrvati, vsi bratski narodi, združimo se v zvezni Jugoslaviji. In zopet so nam komisarji razširili med- narodna obzorja s pesmijo Avanti popolo alla riscossa, bandiera rossa trionfera. Lepo zveni, a brez matjuške Rusije ne bo nič, so nas podučili komisarji. In takoj smo se morali naučiti: Tito naš, Stalin naš, za teboj vsi stopamo! Živela Rusija, živel Stalin.

Ko je bil naš zbor na višku slave, se je Tito z Rusi skregal in spet so nam pevovodjo, ker je Ruse hvalil, zaprli kot državnega sovražnika. Zdaj nas je vzel v roke mlad, ambiciozen dirigent z južne strani Kolpe, ki je bil »na novi liniji«. Zato smo vse večere gulili Ide Tito preko Romanije, preko Romani, poleg te pa še Druže Tito, oj druže Tito, ljubičice bela, tebe voli, oj tebe voli omladina cela.

Ko so prišle na dan ideje o samostojni Sloveniji, je tudi ljubičica ove- nela. Pevovodjo smo zapodili na jug, od koder je prišel in začeli vaditi tisto našo priljubljeno, z novim pevovodjem seveda: Prijat ́lji, obrodile so trte vince nam sladko. To je edina himna v vsej Evropi, ki proslavlja vinsko trto in alkohol. Zdaj že otroci v osnovnih šolah prepevajo, kako nam vince oživlja žile, srce razjasni in oko.

Naš repertoar seveda dopolnjujemo z najaktualnejšimi vsebinami, ki so jih poznali že naši dedki in babice. Pravi hit je pesem Marija, k tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo, objokani otroci Eve v dolini solz vzdihujemo ...