Semedelski upokojenci smo se v torek, 22.12.2009 zvečer, zbreli v BIO-MOTELU da bi se poslovili od odhajajočega starega leta.















Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo kar lepo število članov našega društva, nekaj povabljenih gostov in prijateljev. Uživali smo ob lepi glazbi, prijetnem druženju, dobri hrani, in pijači. Razgibali smo se ob veselih ritmih domačih in drugih melodij.















Ob zaključku smo si zaželeli še veliko zdravja, sreče in še veliko prijetnih trenutkov ob skupnih srečanjih, in da bi se v takem oz. še večjem številu zbrali še v naslednjih
letih.












































Prispevek: Marija Lozej
Foto: Viktor Lozej

Na podlagi 8 in 9 člena Zakona o društvih (Ur.l. RS, štev. 61/2006) je občni zbor Društva upokojencev Semedela dne 29.02.2008 sprejel naslednja

P R A V I L AD R U Š T V A U P O K J E N C E V S E M E D E L A

I. Splošne določbe
Društvo upokojencev SEMEDELA – SOCIETA DEI PENSIONATI SEMEDELA (kratica:DU) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno in dobrodelno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v teh pravilih in v skladu z zakonom o društvih.
Ime društva je: DRUŠTVO UPOKOJENCEV SEMEDELA – SOCIETA DEI PENSIONATI SEMEDELA.
Društvo deluje na območju KS Semedela in KS za Gradom.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Kopru, Jurčičeva 2. Štampiljka društva je okrogle oblike premera 30 mm z napisom imena društva. Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Sloveniji, ki delujejo na humanitarnem, dobrodelnem in rekreacijskem področju ter sorodnih dejavnosti. Društvo je član občinske, pokrajinske in Zveze društev upokojencev Slovenije. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije,ki imajo podobne namene in cilje.Delo društva in njegovih organov je javno. Svoje člane društvo obvešča: poverjenikov društva pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva preko sredstev javnega obveščanja. Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako,da so seje organov društva javne,da organizira okrogle mize,tiskovne konference itd. Za dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.Namen in Cilji Namen društva je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno in dobrodelno združevanje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno dogovorjenih interesov opredeljenih v teh pravilih, ki so v skladu z zakonom o društvih. seznanja svoje člane in druge upokojence o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju, njihovih pravicah in obveznostih ter o predvidenih spremembah zaradi sprejema skupnih stališč sodeluje z občinskimi organi in drugimi organi lokalne samouprave pri reševanju problematike upokojencev sodeluje z vsemi humanitarnimi organizacijami (RK, KARITAS, DRUŠTVO STAROSTNIKOV ITD) s centrom za socialno delo in skrbi za pomoč svojim članom in drugim sodeluje z domom upokojencev vzpodbuja člane k aktivnemu delovanju in življenju ter spoznavanju naravnih lepot in znamenitosti spodbuja v aktivno državljanstvo starejših in njihovo vključevanje v vse oblike družbenega dialoga, odločanja in soodločanja. spodbuja tovarištvo, vzajemnost in medsebojno spoštovanje spodbuja k varovanju okolja. organizira predavanja, okrogle mize, seminarje in druge izobraževalne oblike za potrebe upokojencev organizira kulturne prireditve, nastope pevskih zborov, dramske, likovne in druge kulturno umetniške prireditve

organizira in izvaja športna in športni-rekreativna tekmovanja in izlete ter druge prireditve

obvešča javnost o svojem delu.

9. člen

Dejavnosti DU so naslednje:

• organiziranje in izvajanje humanitarnih oziroma dobrodelnih dejavnosti,

• organiziranje in izvajanje športnih in športno rekreativnih dejavnosti,

• organiziranje in izvajanje kulturno – umetniških in izobraževalnih dejavnosti,

• organiziranje in izvajanje socialne in druge pomoči za upokojence na domu, ki so zaradi starosti, bolezni in onemoglosti potrebni kakršne koli pomoči,

• prizadevanje za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja upokojencev,

• seznanja o socialni, zdravstveni in drugi problematiki, ki zanima upokojence,

• organiziranje prireditev, srečanj in izletov,

• razvijanje solidarnosti med generacijami in v okviru starejše generacije,

• zavzemanje za vse življenjsko učenje starejših,

• aktivno poseganje v politično odločanje, ko gre za oblikovanje družbe vseh generacij, ter spodbujanje organov občine in države k aktivni politiki na tem področju,

• zavzemanje za zagotavljanje kakovosti oskrbe in nege na domu ter v institucionalnem varstvu,

• prizadevanje za krepitev zdravja, za zdravo staranje in za staranje v domačem krogu,

• zavzemanje za ustrezno zastopanost upokojencev in njihovih organizacij v organih odločanja ustanov, ki neposredno ali posredno posegajo v reševanje problematike starejše generacije.

III. Sodelovanje z drugimi organizacijami

10. člen

Za uresničevanje svojih skupnih interesov DU sodeluje z drugimi društvi upokojencev in se povezuje preko občinske in pokrajinske zveze, posredno ZDUS.

DU sodeluje s tujimi društvi upokojencev ali sorodnimi društvi ter se z njimi dogovarja in sporazumeva o skupnih programih, ki morajo biti v skladu s temi pravili, z zakonom o društvih in pravni redom naše države.

IV. Zastopanje in predstavljanje

11. člen

DU nastopa v pravnem prometu in z drugimi v svojem imenu in za svoj račun.

DU lahko sklepa pravne posle s tretjimi osebami v imenu in za račun drugih DU, organizacij ali skupnosti, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila.

12. člen

Predsednik DU zastopa in predstavlja DU. V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika DU,opravlja njegove naloge član UO, ki ga pooblasti predsednik.

V. Simboli društva

13. člen

DU ima lahko kot svoj simbol prapor. Prapor se razvije na občnem zboru ali na društvenih prireditvah.

VI. Način včlanjevanja in prenehanje članstva,pravice in dolžnosti članov društva

14. člen

Redni član DU lahko postane vsak upokojenec in njegov zakonec, čeprav ni upokojen, če prostovoljno poda pristopno izjavo. Član društva lahko postane upokojenec, ki se na območje na novo priseli. Član DU je lahko tuj državljan s stalnim bivališčem v RS pod pogojem, da je upokojenec.

Častni član

15. člen

Člani DU so lahko tudi častni člani. Častni člani so lahko pravne ali fizične osebe. UO sprejme o tem poseben sklep, v katerem določi njihove pravice in obveznosti. Častno članstvo je najvišje priznanje, ki ga DU podeli svojemu članu za izjemne zasluge za delo v društvu. Častna priznanja podeli DU na občnem zboru.

Pravice članov

16. člen

Pravice članov DU so:

• da delujejo in odločajo o delu društva

• da volijo in so lahko izvoljeni v organe društva in drugih upokojenskih organizacij

• da dajejo predloge in pobude za delovanje DU

• da so obveščeni o delu organov DU

• da uživajo pravice, ki jih dajejo upokojenske organizacije svojim članom.

Dolžnosti članov

17. člen

Dolžnosti članov DU so,da:

- spoštujejo pravila društva in druge akte ter sklepe organov društva,

- izvajajo naloge,ki so jim zaupane,

- se udeležujejo občnih zborov in drugih oblik delovanja DU,

- plačujejo članarino,

• opravljajo še druge dolžnosti v skladu s pravili DU in PZDU

Prenehanje članstva

18. člen

Članstvo v DU preneha:

• s smrtjo

• s prostovoljnim izstopom

• s črtanjem

• z izključitvijo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu, brezpogojno pa zaradi neplačane članarine z zaostankom več kot dve leti.

O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

19. člen

Član DU uveljavlja pravice do popustov in drugih članskih ugodnosti na podlagi članske izkaznice.

VII Organi društva,njihovo delovno področje in medsebojna razmerja ter mandatna doba

20. ćlen

Organi društva

Organi društva so:

• občni zbor

• upravni odbor

• nadzorni odbor

• častno razsodišče

21. člen

Mandatna doba vseh organov je dve leti.

22. člen

Občni zbor

Najvišji organ DU je občni zbor. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Občni zbor je lahko redni ali izredni. Redni občni zbor mora biti najmanj enkrat letno. Sklicuje ga UO društva. Izredni občni zbor se sklicuje po potrebi. Izredni občni zbor mora sklicati predsednik DU, kadar to zahteva UO ali NO, ali tretjina članov društva. Če predsednik društva izrednega občnega zbora v tridesetih dneh ne skliče, ga skliče predlagatelj s tem, da določi predlog dnevnega reda in gradivo za sejo. O sklicu občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani seznanjeni najmanj 8 (osem) dni pred sklicem.

23. člen

Pristojnosti

Občno zbor je pristojen,da:

• sprejema pravila ter spremembe in dopolnitve pravil

• sprejema sklep o ustanovitvi PZDU

• sprejema program dela društva

• Sprejema finančni načrt in zaključni račun

• Razpravlja in odloča o poročilih in predlogih UO, NO in častnega razsodišča

• Odloča o predlogih, pobudah in prošnjah svojih članov

• Voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika DU ter pet do sedem članov UO, tri člane NO ter tri člane častnega razsodišča

• Odloča o pritožbah zoper sklepe častnega razsodišča

• Odloča o prenehanju društva

• Voli delovna telesa občnega zbora (delovno predsedstvo,volilna komisija,kandidacijska komisija in komisija za sklepe

• Odloča o drugih zadevah v skladu s predpisi in temi pravili

24. člen

Glasovanje

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

25. člen

Sklepčnost

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih najmanj polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 15 (petnajst) minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 članov.

26. člen

Veljavnost sklepov

Sklep je sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica navzočih članov, razen glede prenehanja društva, odtujitve in razdelitve nepremičnega premoženja, za kar je potrebna 2/3 večina navzočih.

27. člen

Upravni odbor

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru. UO šteje poleg predsednika, tajnika in blagajnika, še 6 članov. UO se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Mandatna doba članov traja dve leti. Če se število članov UO med letom zmanjša, lahko UO vključi nove člane, da bi delo nemoteno teklo do razpisa nadomestnih volitev. UO lahko oblikuje za opravljanje nalog iz svojega področja stalna ali občasna telesa.

28. člen

Pristojnosti UO, da:

• izvršuje sklepe občnega zbora

• daje navodila sekcijam in spremlja njihovo delo

• izvršuje program dela ter ga po potrebi spreminja in dopolnjuje

• izvaja finančni načrt

• sprejema splošne akte, razen tistih, ki so v pristojnosti občnega zbora

• upravlja s premoženjem društva

• določa članarino in višino prispevkov za posamezne namene

• skrbi za zagotavljanje denarja in drugih materialnih sredstev za izvajanje društvenih dejavnosti

• imenuje stalna in občasna delovna telesa

• določi delegate v višje oblike povezovanja DU

• odloča o priznanjih in nagradah

• opravlja še druge naloge v skladu s predpisi in temi pravili

• odločba o spremembi naslova sedeža društva

29. člen

UO dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa član UO, ki ga pooblasti predsednik. UO je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Če UO imenuje komisije, imenuje tudi predsednika komisij. Člani komisij so lahko samo člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne UO.

30. člen

UO na pobudo članov, lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne UO.

31. člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor spremlja delo UO in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. NO enkrat na leto poroča občnemu zboru o svojih ugotovitvah. NO šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani NO ne morejo biti člani UO. Člani NO lahko sodelujejo na sejah UO, ne morejo pa odločati. NO je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema večina prisotnih. Mandatna doba traja dve leti.

32. člen

Častno razsodišče

Častno razsodišče voli občni zbor za dve leti. Častno razsodišče ima tri člane in se konstituira na prvi seji, ko izvolijo predsednika. Sklepe sprejema, če so prisotni vsi člani z večino glasov. Častno razsodišče vodi postopek, ugotavlja kršitve in izreka ukrepe v skladu z Disciplinskim pravilnikom. Častno razsodišče obravnava kršitve članov DU, kot so:

• nespoštovanje statuta in drugih aktov DU

• ne izvrševanje sklepov njenih organov

• nespoštovanje splošnih etičnih in moralnih norm, ki škodujejo ugledu DU

Častno razsodišče praviloma želi s svojim vplivom doseči, da kršitelj sam spremeni svoje vedenje. Če tega ne doseže, lahko izreče enega od naslednjih ukrepov:

• opomin

• javni opomin,ki mora biti pisno obrazložen.

• izključitev mora biti pisno obrazložena

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe v roku 30 dni na občni zbor, kot drugostopenjski organ.

33. člen

Predsednik društva

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi, organizacijami v državi in tujini ter fizičnimi osebami. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik UO in ga izvoli za dobo dveh let. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili in pravnim redom države. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in UO.

34. člen

Tajnik društva

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi skrbi tajnik društva,ki ga izvoli občni zbor za dobo dveh let.

Z svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

35. člen

Financiranje in materialno poslovanje društva

DU praviloma pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• s članarino

• iz naslova materialnih pravic in dejavnosti DU

• z darili

• s prispevki občinske in PZDU

• iz drugih virov v skladu s predpisi

36. člen

Podatki o finančnem in materialnim poslovanjem

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno materialnem poslovanju na način in v obliki, ki veljajo za društva, v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Način vodenja finančno materialnega poslovanja društvo določi s Pravilnikom o finančno materialnim poslovanju.

DU mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva.

Društvo mora voditi poslovne knjige in pripraviti letna poročila v skladu z računovodskimi standardi za društva. Letno poročilo sprejme občni zbor društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil predhodno opravljen notranji nadzor.

37. člen

Javnost finančno materialnega poslovanja je zagotovljena s pravico članov DU do vpogleda v poslovne knjige.

38. člen

Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik DU, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni član UO.

39. člen

Nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva opravlja NO v skladu s predpisi in temi pravili.

40. člen

Vzajemna samopomoč

Člani DU so lahko tudi člani sklada VS organiziranega v ZDUS. Za te člane DU vsako leto pobere prispevek in ga odvede TRR pri ZDUS. DU vodi o tem članstvu posebno kartotečno evidenco.

41. člen

Premoženje

DU je dolžno voditi evidenco o svojem premoženju v skladu z računovodskimi standardi za društva. DU mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

42. člen

Pokroviteljstva

Državni organi ali gospodarske družbe lahko prevzemajo pokroviteljstvo nad DU ali posamezno prireditvijo. Pokroviteljstvo se uredi s pogodbo ali posebnim sklepom.

IX Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem

43. člen

Društvo preneha:

• po zakonu

• po sklepu občnega zbora

• s spojitvijo z drugimi društvi,

• s pripojitvijo k drugemu društvu,

• s stečajem,

• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja

Občni zbor sprejme sklep o prenehanju DU in razdelitvi premoženja z 2/3 večino navzočih članov. V sklepu mora biti navedeno DU ali ZDUS, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva se vrnejo v proračun. O tem sklepu mora predsednik ali oseba, ki jo občni zbor pooblasti, v 30 dneh obvestiti upravno enoto,pri kateri je DU registrirano.

Končne določbe

44. člen

Spremembe in dopolnitve teh pravil se sprejemajo po enakem postopku, kot so bile sprejete.

45. člen

Z dnem uveljavitve teh pravil, prenehajo veljati pravila, ki so bila sprejeta 03.10.1997 leta v Kopru.

Tajnik Predsednik

Neda Počkaj Viktor Lozej

IZLET DU SEMEDELA PO DOLINI REKE SOČE


V soboto, 19.09.2009, se je poln avtobus članov DU Semedela odpravilo na enodnevni izlet v dolino reke Soče. Že ob prvem srečanju s to našo gorsko lepotico, smo se ponovno prepričali, kako prav je imel naš pesnik Gregorčič, ko je zapisal:
Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti…
Naš prvi cilj je bil Kobariški muzej, ki je bil leta 1993 razglašen za evropski muzej leta. Zanj skrbi Goriški muzej. Posebno zanimivo je prikazan potek Soške fronte in kobariški preboj leta 1917. Vredna ogleda je tudi monumentalna kostnica na griču Gradič,postavljena v spomin 7014 italijanskim vojakom, padlim med prvo svetovno vojno v zgornjem Posočju.

Mimo enega najlepših in najvišjih slapov pri nas, to je Boka,smo se odpeljali po dolini Koritnice proti trdnjavi Kluže.

Trdnjava, ki je prvič omenjena leta 1470 kot beneška lesena utrdba za obrambo pred Turki, je danes obnovljena in služi različnim prireditvam.

Pot nas je vodila po slikoviti dolini Trente do izvira reke Soče.

Na poti čez Vršič smo se ustavili tudi pri Ruski kapelici,ki so jo leta1917 zgradili ruski vojni ujetniki v spomin na preko 1000 umrlih, ki so gradili cesto čez Vršič. Kapelica je lesena, ob njej se vsako leto zberejo predstavniki slovenske in ruske države.

Med večjimi znamenitostmi, ki smo si jih ogledali, je tudi edini slovenski botanični vrt v Alpah, to je Alpinium Juljana.

Na tem izletu smo se naužili toliko lepot, da se z našim pesnikom mirne duše strinjamo, ko je zapel:
Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj

Besedilo: Marija in Viktor Lozej

Fotografije: Stunphel Kristl

OBVESTILO

DU SEMEDELA
Jurčičeva 2 Koper
OBVESTILO
Člane društva upokojencev obveščamo,da smo na osnovi sklepa UO društva pristopili k projektu
»Starejši za starejše«
Namen projekta je tistim starejšim, ki živijo v svojih gospodinjstvih ali skupaj z otroki, pomagati,
da bi jim bila starost lepša. Tudi mi želimo z vstopom v ta projekt prispevati k višji kakovosti življenja starejših doma.
- Da bomo uspešni pri izvajanju tega projekta, potrebujemo veliko prostovoljcev, ker je naše društvo veliko.
- Zavedati se moramo, da ta projekt sloni na prostovoljstvu in zaupanju tistih, ki pomoč potrebujejo.
- Na področju, ki ga pokriva naše društvo, imamo 750 članov DU in okoli3000 upokojencev,
starejših nad 69 let.V ta projekt morajo biti vključeni vsi starejši nad 69 let, ne glede na članstvo v društvu upokojencev. Zavedati se moramo, da nas je starejših vedno več in da bomo starost lepše preživeli, če si bomo med seboj pomagali po načelu jaz tebi, ti meni.
- Anketa, ki jo moramo izpolniti na prvem obisku, nam bo pokazala posnetek stanja na terenu
in probleme, ki so potrebni reševanja.
V projektu je predvideno, da vsak prostovolec lahko obišče na leto največ 50 starejših nad 69 let.
Glede na število upokojencev starejših nad 69 let, bi potrebovali najmanj 70 do 80 prostovoljcev.
Zato vljudno vabimo vse, ki ste pripravljeni sodelovati pri tem projektu, da se nam priključite. Dobite nas vsak torek med 9. in 11. uro v pisarni društva v prostorih krajevne skupnosti Semedela.
POSEBNO OBVESTILO – POVABILO!
Zveza društev upokojencev mestne občine Koper, organizira dne: 27.9.2009 jesenske športne igre s piknikom, na Poljanah na Pomjanu, s pričetkom ob 9.uri.Razen tekmovalcev ste na piknik vabljeni tudi vsi ostali člani društva s svojimi partnerji, da se družabnega srečanja udeležite.
Kosilo bo od 13. do 15. ure. Po kosilu bo razglasitev rezultatov, podelitev priznanj, nato pa se bo srečanje nadaljevalo in bo še sledila ribja zakuska.
Pristojbina za prehrano za tiste, ki ne bodo tekmovali znaša 10 € na osebo.Tekmovalcem strošek krije društvo.
Vsi, ki se nameravate, piknika udeležiti, se prijavite v pisarni društva dne:22.9.2009 med
9. in 11.uro.
V Kopru,15.9.2009                                                                                Predsednik
                                                                                                         Viktor Lozej

BILI SMO NA BAVARSKIH GRADOVIH

Prosto po Župančiču bi lahko rekli: Odhod. In zatrobil je avtobus skozi mrak. Da, bila je še tema, ko smo se tistega zgodnjega jutra, 20. junija, odpravili na dvodnevni izlet na Bavarsko. Semedelski upokojenci smo namreč zelo aktivna izletniška skupina, željna vedno novih in novih doživetij. V Ljubljani se nam je pridružil vodič Aleš, pristni Štajerec, sicer mlad, vendar zelo razgledan in ~ načitan ~

Naš prvi cilj je bilo Kimsko jezero (CHIEMSEE). Z udobno ladjo smo se odpeljali na okrog 230 ha velik otok, kjer je dal Bavarski kralj Ludvik II (1845-1886), sin bavarskega kralja Maksimiljana II in pruske princese Marie, zgraditi mogočen dvorec, imenovan Herrenchiemsee. Da bi bolje razumeli, kaj je ~ pravljičnega kralja ~ vodilo, da je začel graditi gradove, neprecenljivih vrednosti, je potrebno povedati nekaj besed o njegovi osebnosti in njegovih vzornikih. Ludvik II je imel nenavaden življenjski stil. Kot otrok, katerega je vzgajal oče s trdo roko, ni okusil starševske ljubezni in vzgoje. Ostal je popolnoma brez vojaške in politične vzgoje, prepuščen svoji fantaziji, ko je z 18 leti zasedel bavarski prestol. Po naravi je bil zaprt vase, čutil se je osamljenega in nezaželenega. Že zelo zgodaj so pri njem opazili nagnjenja do istega spola. Zatekal se je v svet starih germanskih zgodb in pravljic. Ko se je seznanil z glasbo, predvsem z operami, tedaj priznanega komponista R Wagnerja, je želel ta pravljični ljubezenski svet podoživeti v resničnosti. Kultura in umetnost sta mu bili bližji kot politika in vodenja države. Wagnerjeva dela, predvsem romantična ljubezenska opera Lohengrin (labodji princ), Tristan in Izolda (zgodba o nesrečni ljubezni), Tannhauser in druga, so upodobljena v posameznih razkošnih sobanah kraljevih dvorcev.

Želel je biti podoben francoskemu kralju Ludviku XIV. Dvakrat je obiskal Versailles in lik sončnega kralja, v katerem je Ludvik II začutil popolno utelešenje absolutnega, suverenega kraljestva, je postal njegov ideal.

Herrenchiemsee je zadnji in najdražji od vseh njegovih grajskih projektov. Grad je ostal nedokončan, v njem je kralj bival le kakih 10 dni. Že na vhodu nas pozdravi mogočna skulptura pava, ki je poleg laboda kraljeva najljubša žival. Razkošne sobane, pa tudi stopnišča so verne kopije versaiaillskih dvoran. Osrednji del gradu je paradna spalnica, odeta v zlato poslikavo z razkošnim pohištvom, prevladuje pa ~ burbonska lilija na modri podlagi (strop, zavese). Skoraj celo zahodno stran gradu zavzema » zrcalna dvorana ». Ima 17 polkrožnih oken, samotne večere pa je kralj preživljal ob soju 2 tisoč sveč, užival glasbo ob prižganih 33 lestencih in 40 svečnikih. Zanimiva je jedilnica z » mizico pogrni se « (pogrezljivo jedilno mizo). Kralj je med jedjo hotel biti sam, zato so mu mizo » opremljali » z jedmi v pritličju.

Po ogledu prvega gradu smo se odpeljali do mesteca Ettal, kjer stoji mogočni benediktinski samostan s cerkvijo iz XIV stoletja. Prenočevali smo v kraju Reute, prijaznem manjšem hotelu, obdanem z zelenjem.

Kljub deževnemu vremenu smo se naslednji dan po zajtrku odpeljali proti gradu Neuschwanstein. Grad stoji ob vznožju gora, visoko nad sotesko reke Pollat. Tu je želel kralj najti srečo na begu pred svetom, ki mu je postajal vedno bolj tuj in nedoumljiv. V gornjih nadstropjih (400 stopnic) so kraljeve sobane in dve dvorani (prestolna in pevska), spodnja nadstropja so namenjena za gospodinjstvo in služinčad. Sobane v gradu so podobne orjaški slikanici, polni podob in likov iz sveta germanskih pripovedk in so odlično ozadje nekaterim Wagnerjevim operam.

Na kraju, kjer je imel njegov oče lovsko kočo, je Ludvig II leta 1860 sezidal grad Linderhof. To je bilo kraljevo zasebno pribežališče, kraj odmaknjenosti in edina zgradba, ki je bila dokončana za časa njegovega življenja. Grad je obdan z bazeni in terasami, prekrasnimi parki in stopničastimi kaskadami. Razkošne sobane, kot zrcalna dvorana, gobelinska soba, roza kabinet, jedilnica, spalnica in druge so opremljali najboljši tedanji slikarji in kiparji v bogatem baročno-rokokojskem slogu. Venerina jama-umetni kapniki, umetno jezero, slap, poslikave, je prostor, kjer je kralj užival ob Wagnerjevi glasbi.

Kraljeva neizmerna graditeljska strast je pogoltnila velikanske vsote denarja, ki jih ni več mogel kriti s svojimi zasebnimi dohodki. Zadolževal se je, si nakopal sovraštvo vlade in parlamenta in leta 1886 ga je zdravniška komisija proglasila za neprištevnega in duševno motenega. Istega leta so ga na silo odpeljali na grad Berg ob Starnberškem jezeru. Že naslednji dan se z zdravnikom nista vrnila s sprehoda. Njuna utopitev je ostala do danes nepojasnjena.

In končno še naš zadnji cilj. Božjepotna cerkev v kraju Wies velja za najlepšo rokokojsko stavbo v Nemčiji. Res je vredna ogleda.

Dobro razpoloženi smo se proti večeru vračali. Za nami sta bila 2 lepa in zanimiva dneva. Misli pa nam že uhajajo naprej k naslednjim izletom, ki so na programu.

Besedilo: Marija Lozej

Fotografije: Stunphel Kristl

Občni zbor DU Semedela

V četrtek, 5. marca 2009 ob 17 uri smo se upokojenci iz DU Semedela zbrali na občnem zboru v Bio hotelu v Šalari. Na občnem zboru smo najprej poslušali poročila

predsednika o delu društva v preteklem letu in o programu dela za tekoče leto; blagajnika o finančnem stanju društva; in poročilo NO

-Na občnem zboru je bilo približno 120 udeležencev, ki so poročila sprejeli v celoti in potrdili program dela za tekoče leto.

Sledil je kratek kulturni program, posvečen mednarodnemu dnevu žena. Zapel nam je ženski pevski zbor »PRISTAN » pod vodstvom Marka Kocjančiča, zaigrali pa so nam tudi učenci glasbene šole iz Kopra. Prisrčno smo se nasmejali pregovorom in življenjskim resnicam o odnosih med moškimi in ženskami. Kulturni program je vodila naša zaslužna ga. Zorka Podobnik, članica sekcije za kulturo pri DU Semedela.

Po rednem delu smo se ob skromni večerji do poznega zadržali in ob veselem vzdušju tudi zaplesali.

Zapisala je ML

foto: Š. Kristl

IZLET PO NOTRANJSKI

Zima ni najbolj primeren čas za potovanja. Saj vemo,slabe ceste, mrzlo in vlažno vreme, bolezni in še marsikaj drugega. Toda vsemu navkljub smo se člani DU Semedela odločili, da jo mahnemo na potep. Za soboto, 21. februarja, smo si naročili lepo vreme in se z avtobusom, dobro razpoloženi, bila je namreč pustna sobota, odpravili na pot. Prva postaja je bila Pivka, natančneje » Park vojaške zgodovine » v Pivki. V ogromnih stavbah ( bivše vojašnice ) so s pomočjo sredstev EU in s pomočjo Obrambnega ministrstva uredili vojaški muzej. Pregledno je prikazana vojaška zgodovina na naših tleh, od davnih rimskih časov do danes. Pivška kotlina je namreč eno strateško najpomembnejših območij v Evropi ( pogoste selitve ljudstev, premiki različnih vojska, pomembne bitke). V parku vojaške zgodovine se lahko seznanimo s kronološkim potekom in razvojem obrambnih in napadalnih sistemov pri nas in v svetu. Našo posebno pozornost so pritegnili številni dragoceni primerki tankov, oklepnih vozil in topov. Ogledali smo si tudi film. Najdragocenejši pa je tank T55, to je eden od tankov, ki so 26. junija 1991, na tako imenovani » dan prej »odpeljali iz pivške vojašnice.
Polni lepih vtisov smo se po enournem ogledu odpeljali dalje. Loška dolina skozi Cerknico, Lož, Stari trg naprej do gradu Snežnik (Schneeberg). To je pravi arhitekturni biser, položen v osrčje snežniških gozdov. Prvi opisi gradu segajo v 11. stoletje. Idealen kraj za lov na divjad. Z lovom so se ukvarjali skoraj vsi lastniki gradu, zadnji gospodarji Lichtenburgi in Schoenburgi so ga spremenili v lovsko rezidenco. Grad krasijo številne lovske trofeje, da starinskega pohištva,neprecenljive vrednosti, orožja, porcelana in drugega niti ne omenjamo. Skozi prekrasno obnovljene in opremljene sobane nas je popeljala zgovorna vodička Nina. V neposredni bližini gradu je tudi lovsko-polharski muzej s številnimi nagačenimi divjimi zvermi, pticami in seveda polhi.
Po kosilu v vasi Markovec smo se zapeljali še v Rakov Škocjan. Kratek sprehod po gozdu do »malega naravnega mostu« nam je prav prijal. Poslovili smo se od bučne reke Rak i se odpeljali proti domu.Ko si po nekaj dneh uredimo vtise, si vedno znova priznamo, splačalo se je, bilo je lepo !
POSEBEJ SMO UŽIVALI V LEPOTAH NA NAJAVORCI IN NJENI OKOLICI...
Marija Lozej
foto: L. Viktor

VABILO NA IZLETE

Vabimo vas, da se udeležite IZLETA, ki bo

v soboto, 21. 2. 2009 na Notranjsko

Najprej se bomo ustavili v Pivki in si ogledali Vojaški muzej. Pot bomo nadaljevali mimo Postojne, Rakeka, Cerknice, Bloške police, Loža in Starega Trga do Kozarišča, kjer si bomo ogledali obnovljeni grad Snežnik ter Polharski muzej z lovsko zbirko, ki zajema trofeje avtohtone divjadi Snežniško-javorniškega masiva in Cerkniškega jezera (rjavega in belega medveda, vrste ptičev in drugih živali).

Z dobrim kosilom nam bodo postregli v Gostišču Mlakar v Markovcu. Ob povratku se bomo ustavili na severnem robu Loške doline pri svetovno znani kraški jami - Križna jama, z možnostjo enournega ogleda. Ustavili se bomo tudi v naravnem parku Rakov Škocjan in si ogledali mali naravni most.

Cena izleta je: EUR 30,00 (za morebitni ogled Križne jame doplačilo EUR 4,5)

Odhod je predviden ob 07.00 uri iz lokalnega postajališča pred banko v Olmu.

Prijave z vplačili: v petek, 13. 2. 2009 v pisarni DU Semedela med 9.00 in 11. uro.

Dodatne informacije in pred-prijave na telefonu 031-602-707.

OPOZORILO, ki bo veljalo tudi za vse naslednje izlete:

1. S pred-prijavo si zagotovite udeležbo samo do 11.00 ure na dan vplačila,

2. V primeru odpovedi izleta po vplačilu morate dobiti zamenjavo, sicer vam denarja za avtobus ne vrnemo.

Hkrati vam posredujemo še ORIENTACIJSKI PLAN IZLETOV ZA LETO 2009

ZAP. ŠT.	DATUM IZLETA	SMER - KRAJ IZLETA
1.	21. 2. 2009	NOTRANJSKA
2.	21. 3. 2009	RAŠICA PRI VELIKIH LAŠČAH (P. TRUBAR)
3.	18. 4. 2009	TOLMINSKA KORITA, JAVORCA
4.	9. 5. 2009	JESENICE - GORICA, MUZEJSKI VLAK
5.	20. in 21. 6. 2009	BAVARSKI GRADOVI
6.	25. 7. 2009	SPLAVARJENJE NA DRAVI
7.	22. in 23. 8. 2009	VERONA - ogled mesta in opere
8.	19. 9. 2009	KOBARID, IZVIR SOČE, VRŠIČ
9.	14. in 15. 11.2009	MARTINOVANJE V BELI KRAJINI

SEKCIJA ZA IZLETE