V nedeljo 8.6.2025 ob 11.00 uri je bila na Tatrah v Brkinih osrednja
prireditev ob 50. obletnici začetka mladinskih delovnih akcij za
ureditev Slemenske ceste, vodovodnega omrežja in telefonskih napeljav na
območju Brkinov.
Na prireditveni prostor so prispeli tudi brigadirji in
brigadirke, ki so na dvodnevnem pohodu obiskali najbolj znana kraje po
brigadirskih akcijah.
Osrednja govornica je bila Ida Kogej, ki je skupaj
s prvim komandantom akcije leta 1975 Stanetom Kogejem vodila
brigadirsko naselje na Tatrah leta 1977. Ob koncu so odkrili spominsko
ploščo na pročelju nekdanje osnovne šole za napisom:
V ZNAK PRIZNANJA
MLADINSKIM DELOVNIM BRIGADAM, KI SO V LETIH 1975 - 1987 SODELOVALE PRI
IZGRADNJI BRKINSKE INFRASTRUKTURE
Spoštovani obiskovalci,
udeleženci in udeleženke današnje prireditve, zdravo
brigadirke in
brigadirji! Kako smo že nekoč ob dviganju zastave pozdravili –
trikrat ZDRAVO: ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO! Zdravo za nas, ki ohranjamo
spomin na čase mladinskih delovnih akcij, zdravo za vas, ki menite,
da so bile nekaj dobrega in koristnega, zdravo za vse, ki ste
hvaležni za to, kar smo takrat s prostovoljnim delom naredili za
skupno dobro. 50 let je tega, kar se je začela MDA Brkini 75.
Tisti, ki smo bili aktivno zraven, in vi, ki ste opazili rezultate
našega dela –lahko danes rečemo, v redu je bilo! In se vprašamo,
ali okoliščine še omogočajo, da organiziramo z današnjo mladino
kaj takega, ali vsaj podobnega? Pustimo odgovor na to vprašanje
tistim, ki si ga bodo morebiti kdaj resno in z dobrimi nameni
zastavili. Vsaka generacija pač živi v svojem času in z danimi
okoliščinami.
Brigadirka
sem postala pred 52 timi leti. Kot študentko FSPN sem šla za
dopisnico glasila KPS Komunist na akcijo Kozjansko 73. Po daljšem
mrtvilu so takrat v ZSM Slovenije zagnali interes za mladinsko
prostovoljno delo. Razprav je bilo veliko – ali je z akcijami več
stroškov kot koristi. Toda ni se šlo le za ceno, zmerjeno s
kilometri izkopanih jarkov ali splaniranih cestnih tras. Šlo je za
življenje mladih – večinoma še mladoletnih -, ki so imeli
možnost brezskrbni počitniški čas porabiti za nekaj koristnega.
Za življenje v družbi vrstnikov čisto drugače in drugje, po
svoje…. Organizirano in skrbno nadzorovano, da je vse teklo brez
težav, mogočih nesreč itd.
Kaj
smo delali? Tu na akciji Brkini 77 sem bila zadolžena za naselje.
Direktor Radia Koper Miro Kocjan mi je komaj na začetku delovne dobe
odredil 4 mesece plačanega dopusta za MDA. Sredi maja smo se nosilci
akcije – komandant Stane Kogej, ekonom Damjan, komandant za
delovišče zbrali tu v tej šoli – v štabni pisarni da si
splaniramo delo. Name je padla ureditev naselja, pogojev bivanja,
spanja in prehrane – ureditev kuhinje in seveda kuharjev. …..
Bilo
je veliko dela, pomagali pa so vojaki iz Ilirske Bistrice in Pivke.
Konkretne zadolžitve so imeli predsedniki občin Sežana in Ilirska
Bistrica. Pomagali so celo zaporniki koprskega zapora pri Sveti Ani,
ki so prali posteljnino in drugi potrebni material. Posebno pri srcu
nam je bila Brigadirska mam-ca, ki je imela toplo besedo in dlan za
vsakogar, ki ga je srečala.
Poleg
dela na trasi slemenske ceste so vsako popoldne komandanti brigad
izbrali udarnike, ki so šli pomagat ljudem na Tatrah in okolici.
Udarniško so zgradili vodni zbiralnik nad Tatrami ter izkopali jarke
ter položili cevi, da je voda s prostim padom tekla do hiš v
naselju. Skoraj pri vsaki hiši je bila pipa s tekočo pitno vodo.
Udarniško. Imeli smo učiteljico Viktorijo Štromar,ki je
organizirala po vaseh okoli otroški vrtec. Bil je zobozdravnik Niko
Štromar, ki je svojo ambulanto za poletne mesece preselil v staro
šolo na Tatrah in rešil marsikatero težavo z zobmi. Brigadirke in
brigadirji so bili pisani šopek vseh iz vseh mogočih krajev po
Sloveniji. 3 tedenska izmena je vsem prehitro potekla. V spominu mi
je ostala brigada iz Ljubljane.
(PS:. Med nastopajočimi na Tatrah je bil tudi Drago Mislej - Mef. Najprej
je povedal, da so ga kot mladega novinarja Radia Koper poslali leta
1975 na Tatre, da naredi pogovor s komandantom akcije Stanetom Kogejem.
Ta ni imel časa, zato je predlagal, da naredi intervju z njegovim
pomočnikom. To je bil visokorasli, tanek mlad moški s strogim pogledom.
Nobeno vprašanje mu ni ustrezalo. Po več poskusih v slogu Mefovih
vprašanj se je zgodilo, da intervjuja ni bilo. Izpadli sogovornik je bil
Janez Janša.)
Imela sem vtis, da so jih občinske
mladinske zveze pobrale po ulicah in brez obveznega zdravniškega
pregleda poslale na Tatre. Fanta z epilepsijo so opremili z navodili,
kaj naj naredimo če bo prišlo do napada. Zalo slabovidnega da naj
se znajdemo in poskrbimo zanj. Dobra družba, brkinski zrak in
splošno veselje imajo zasluge, da fant ni imel niti enega napada in
da se je slabovidni tako znašel, da na koncu sploh nisem vedela
kateri je to. Proti koncu akcije, ko smo pripravljali zaključno
prireditev, se je v naselju na Tatrah podvojilo število brigadirk
in brigadirjev. Nekako so prištopali iz Ljubljane in drugih krajev,
se javili na vojaških komandah v Ilirski Bistrici ali Pivki in
prosili za prevoz na Tatre. S tovornjakom so jih pripeljali v naselje
okoli polnoči, potem pa se znajdi – Po tleh v sobi za interesne
dejavnosti in v jedilnici smo razgrnili posteljna pokrivala - torbe
pod glavo in še nekaj za pokrit in že so spali. Težko je bilo
zadnji dan. Skoraj ga ni bilo ki ne bi jokal, ko se je poslavljal.
Prelepi Brkini, družba mladih sovrstnikov in neizprosna resnica, da
je treba domov v običajno življenje. Se spomnite? Brigade so
zakladnice spominov, tudi vir odločitev za kasnejše iskanje poti
skozi delovna leta.
Bodimo
srečni, da smo zapolnili svoj čas tudi s posebnimi doživetji v
vrstah mladinskih delovnih brigad. Zdravo!
Tatre
9.6.2025 - Prispevek in foto: Ida Kogej
Pred tednom dni smo se lahko prepričali, da je bil naš načrt
za dvodnevni obisk Brkinov zahteven, a povsem pravilen. Izpeljali smo ga v
vsesplošno zadovoljstvo. Že prvi pripravljalni
sestanek v Bertokih, ki je bil februarja (Božič, Maršič, Kljun, Pišot),
je kazal na dobre možnosti, da bo program pripravljen smiselno in za vse
sodelujoče zanimivo. Ta je predvidel pohode, krajše programe ob krajevnih
spominskih obeležjih, seznanjanje z zgodovinskimi dogodki ob koncu druge svet.
vojne na Bistriškem in javno prireditev s kulturnim programom, odkritjem
spominske plošče in razstavo.
Ob vsestranskem sodelovanju
predsednika Združenja borcev NOB Hrpelje – Kozina Vinkota Kljuna smo za
sodelovanje zaprosili županjo Občine Hrpelje- Kozina, župana Občine Ilirska
Bistrica, ravnatelja hrpeljske šole, predsednike in dirigente zborov Dotik in
Slavnik, dirigenta Brkinske godbe 2000, kantavtorja Mefa ter lovske družine
Kozina, Materija in Obrov. Vsi, brez izjeme, so takoj ponudili svoje
sodelovanje.
Sledili so stiki na trasi naših pohodov. Na vsej poti, ki jo
je bilo potrebno prehoditi ali prevoziti, nas je v predhodnici in tudi kasneje
usmerjal Vilko Vrtovec, Izolan iz Pregarij. V Čeljah, Artvižah in na Tatrah smo
se s predstavniki krajevnih skupnosti dogovarjali o vsebini našega obiska pri
njih.
Obveščanje znotraj našega kluba je bilo večkratno in
izčrpno. Za širšo javnost je bil objavljen prispevek v izolskem Mandraču,
Primorskih novicah, po dvakrat v občinskem glasilu Hrpelje Kozina in Il.
Bistrica. Prispevke je prispevala Majda Šavle. Za Radio Koper – Capodistria pa
je bil posnet intervju (Zoran Ivančič, Slavko Klobasa in Elvin Maršič). Občina
Hrpelje - Kozina je natisnila letake (vabila), ki smo jih nalepili na oglasne
deske po vseh okoliških vaseh. Vabila so prejela tudi društva naše Zveze in
okoliških veteranskih društev.
V loparju smo si preko Elvina izposodili dodatne klopi,
zagotovil je tudi ozvočenje in transparent za prizorišče na Tatrah. Z Nelo sta
nabavila živila, pijačo in pribor. Zvezdan je poskrbel za ležalne podloge, za
zveze na pohodu in za medicinsko oskrbo (Tara Bizjak), Alojz Gec pa za
sponzorja za kombi.
Na Ostrožnem brdu so se nam pridružili tudi prijatelji iz
Lenarta in Šentjurja, Trsta in še kdo. Poleg Vrtovca nas je tam sprejel Gorazd
Maslo, odličen poznavalec dogajanj v zvezi s partizansko bolnico Zalesje. Po
uvodni razlagi in ogledu spominske sobe, je sledil pohod. Pohodnike je ves čas
vodil Zvezdan Božič. V gozdnem hladu nas je pot vodila do treh bolnišničnih
objektov. Pri bližnjem spomeniku smo položili cvetje in nadaljevali do
idiličnega počivališča, kjer je spremljevalno osebje skuhalo klobase. Šle so
tako v slast, da so morali postopek ponoviti.
V Čeljah sta nas pričakala bistriški župan dr. Gregor Kovač
in predsednik KS Erik Perkan. Pri pomniku brigadirjem sta spregovorila v imenu
občine in krajanov. Položili smo cvetje, Alenka je prebrala odlomek iz
časopisnega teksta, ki se je nanašal prav na brigadirsko prostovoljstvo v Čeljah, domači kvartet treh
harmonik in trobila pa je zaigral nekaj spodbudnih viž. Zatem so nas domačini
pogostili v zadružnem domu.
Nadaljevali smo v Pregarjah. Na vzpetini se nam je razprl
pogled na celotno Bistriško okolico. Tako nam je Bojan Šestan, ki podrobno
raziskuje obdobje zaključnih bojev na tem območju, le – te lahko zelo nazorno
obrazložil.
Prijazni Darko Škrjanc nas je z ženo pričakal v Artvižah,
kjer smo bili deležni pasulja in zavitka. Sledil je ogled filmov iz
brigadirskega življenja ter spanje v prostoru krajevne skupnosti, v domačem
apartmaju in na seniku. Jutro smo začeli s kavo, hrenovkami in jajci.
Pridružile so se nam še nekatere naše članice. Ustavili smo se ob spomeniku
pobitim vaščanom, poslušali občuteno razlago Darkota Škrjanca in se odpravili
na pohod na Tatre. Del poti je na srečo spet potekal po senčni gozdni poti.
Obenem so potekale tehnične priprave na prireditev. Mitja
Maršič in radijski kolega sta postavila ozvočenje, Elvin je poskrbel za oba
transparenta in za prapora iz Izole, Alojz Gec in Davorin Cesar pa sta skrbela
za varnost na prizorišču in za parkiranje brez prask, poleg tega pa za odlično
postavitev sedežev in klopi. Zraven so bili aktivni še vsi, ki si ne morejo
privoščiti pohodov. Skratka, prireditveni prostor je bil pripravljen vzorno.
Majda, Zoran in še kdo, so postavili razstavo, kot je še
nismo imeli. Poleg opreme in fotografij iz zasebnih zbirk, smo pridobili še
nekaj fotografij iz vojaškega muzeja Tabor iz Lokve, iz sedanjega obdobja pa
nam jih je priskrbel predsednik Zveze, Janez Kukovič. Tako smo zajeli delovanje
MDB med NOB, pri povojni izgradnji, brkinsko obdobje in naše nedavne akcije.
Prireditev na Tatrah je pritegnila obiskovalcev, kot že
dolgo ne. Prišla je tudi skupina koroških brigadirjev. Alenka je pripravila
scenarij, Martina se je potrudila in Tita in Gaja sta program povezovali
odlično. Nastopajoči so poželi odobravanje publike, na koncu je blestel, kot
običajno, Mef. Pozdrav v imenu krajanov nam je namenil predsednik Marjan
Korošec, županja Saša Likavec Svetelšek,
tudi sama nekdanja brigadirka, je poudarila pomen nekdanjega brigadirskega
delovanja. Glavna govornica, udeleženka MDB v Brkinih Ida Kogej, se je
spominjala življenja v naselju in na delovišču, predvsem pa tesne povezanosti
brigadirjev z domačini. Govorila je o mehkem pristopu komandanta Staneta
Kogeja, ko je bilo treba disciplinirati posamezne brigadirje, o »brigadirskem«
zobozdravniku Štromarju, o Viktoriji Štromar, ki je za otroke okoliških vasi
organizirala vrtec, o brigadirski “mamci” pri Bincajevih, o delu ki so ga brigadirji opravljali še po
prihodu z delovišča in še o marsičem. Predsednik Zveze slovenskih brigadirjev
Janez Kukovič pa je zaslužnim brigadirjem podelil pisne zahvale, priznanja in
udarniške značke.
Pred odprtjem razstave je bilo še slovesno odkritje
spominske plošče, ki jo je sponzorirala Občina Hrpelje - Kozina.. Odkrili so jo
predsednik KS Tatre, predsednik našega Kluba ter namesto županje Tita in Gaja.
Druženje je potekalo ob odličnem golažu in polenti. Zahvala
gre predvsem lovski družini Obrov in lovski družini Kozina, katere člana sta
mojstrsko opravila svoje delo, Dušan Benčič iz Hrpelj pa je omogočil, da so jed
lahko sploh skuhali. Z ženo Miro sta tudi pripravila odlično polento, namesto
predvidenega kruha. Da ne bi zmanjkalo hrane, smo računali na 150 porcij. Pripravili so jih 200. Ostalo ni nič.
Te Brkine bi bilo treba ponoviti. Sicer pa bo v doglednem
času petdesetletnica zaključka delovanja MDA na Brkinski slemenski cesti.
Lep pozdrav vsem! Jadran Pišot - Bober
Prispevek: Jadran Pišot - Bober
