Za jesenski
društveni izlet »Skok v preteklost: mostišča na Ljubljanskem
barju«
se je prijavilo lepo število
članic / članov, vendar je bilo zaradi obolelosti tudi veliko
odpovedi. 10. oktobra 2025 se je s postajališča Mandrač
odpeljalo 33 veselih potnic in 1 potnik, ki je bil deležen
bučnega aplavza. Obetal se je lep sončeni dan!
Cilji: vožnja po avtocesti, odcep za Ig, obisk Hiše Morostig in
mostišča, nato Plečnikova cerkev v Črni vas, ogled Podpeškega
jezero v vas Jezero, kosilo (tipično barjansko) in za zaključek
sprehod do cerkve sv. Lovrenca , ki je ponudil lep razgled po
Ljubljanskem barju.
Najboljša stvar pri potovanju
ni cilj, ampak spomini, ki jih nabereš na poti. Vsak je nabiral
svoje v prijetni družbi sopotnikov.
Krajinski park Ljubljansko
barje se nahaja na
Ljubljanskem barju,
ki leži v osrednji Sloveniji in je najjužnejši del Ljubljanske
kotline. Območje Krajinskega parka Ljubljansko barje je največje
območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih
in vodnih površin v Sloveniji.
Zaradi načina obdelave
(ekstenzivno košeni travniki) se je ohranila visoka biotska
raznovrstnost. Na območju krajinskega parka se nahajata dve skupini
prazgodovinskih kolišč, ki sta vpisani na UNESCO Seznam svetovne
dediščine. Letos
obeležujemo 150-letnico od odkritja tega najpomembnejšega
arheološkega najdišča koliščarske kulture v Sloveniji.
Med obiskom v Hiši
Morostig smo
spoznali devet
tematskih enot razstave,
ki so pred nas postavila pomembne odlomke raziskovanj Ljubljanskega
barja. Vodila sta nas kar dva strokovna vodnika, dobra poznavalca in
zelo prijetna razlagalca zgodovinskih in geografskih posebnosti
krajine. Ljubljansko barje je prostor stalnih sprememb.
“V časih se je noga
pogreznila in možje so morali drug drugega vleči iz grezi in blata.
Pri vsakem koraku se je površje treslo.” Ivan Šubic, 1886. Da se
tla še vedno
»premikajo«
smo kar preizkusili. Najstarejša sled človeka na Ljubljanskem barju
je iz dobe med starejšo in mlajšo kameno dobo. Prva večja
poselitev barjanske kotline je bila pred najmanj 7000 leti. Takratne
prebivalce Barja imenujemo koliščarji ali mostiščarji, njihove
naselbine pa kolišča oz. mostišča:
lesene naselbine, postavljene na kole, zabite v dno močvirja ali
jezera. Prevažali so se v čolnih, izdolbenih iz debel, imenovanih
drevaki, preživljali pa so se z lovom, ribolovom, živinorejo ter
primitivnim poljedelstvom. Bili
so lovci,
metalurgi, tkalci, lončarji, prijatelji, sodelavci, sovražniki, pa
tudi ustvarjalci ...(
Beri Janez Jalen:
Bobri !) Načudili
smo se gradbenim spretnostim in organizaciji življenja koliščarjev!
Kratkočasne 4 ure na zraku!
Najdbe s kolišč so na ogled
v Narodnem muzeju Slovenije ter v Mestnem muzeju Ljubljana.
Cerkev
sv. Mihaela na Barju
stoji
ob cesti, ki pelje v Črno vas in je zanimiv, lep primer sakralne
arhitekture arhitekta Jožeta Plečnika ( letos140-letnica njegovega
rojstva ). V tej arhitekturi se kažejo izčiščena zamisel in
izvedba načrta, visoko obrtno znanje slovenskih obrtnikov ter
danosti prostora in domačega okolja. Je biser slovenske kulturne
dediščine in svetišče, ki prevzame s svojo preproščino,
skromnostjo in z domačnostjo.
Klikni na sliko
Vas
Jezero:
leži na robu
Ljubljanskega
barja ob vznožju gore Krim. Znana je predvsem po Podpeškem jezeru.
Gostilnica ob jezeru je ta dan odprla vrata samo za nas in nam
postregla s tradicionalnim kosilom. Okusno. Prijazen sprejem!
Podpeško jezero: Pod
hribom v vasi Jezero se nahaja slikovito
majhno,
a globoko
kraško jezero s
podzemnim odtokom lijakaste oblike z breznom, raziskano do 51m
globine. Naravni spomenik. V bližnji vasi Podpeč je kamnolom,
katerega kamen so za izgradnjo Emone uporabljali že Rimljani,
stoletja kasneje pa arhitekt Jože Plečnik tudi za izdelavo
notranjega stopnišča Narodne in univerzitetne knjižnice.
Razgled: cerkev sv.
Lovrenca (329 m)
Leži na vzpetini SV od
Jezera. Gotska cerkvica, zgrajena v 12. stol., z izjemnim, osupljivo
lepim in prostranim razgledom z vrha, saj sega po vsem Ljubljanskem
barju, od ŠkoFljice do Vrhnike. Vodila nas je prijazna domačinka.
Klikni na sliko
Svet je prepleten z zgodbami,
tokrat smo jih kar nekaj odstrli … zadovoljni in bogatejši vsak
zase.
Prispevek: Darinka Koce, Foto: Darinka Koce in Ida Kogej
VEČ SLIK SI OGLEJTE TU
