IZLET PO NOTRANJSKI

Zima ni najbolj primeren čas za potovanja. Saj vemo,slabe ceste, mrzlo in vlažno vreme, bolezni in še marsikaj drugega. Toda vsemu navkljub smo se člani DU Semedela odločili, da jo mahnemo na potep. Za soboto, 21. februarja, smo si naročili lepo vreme in se z avtobusom, dobro razpoloženi, bila je namreč pustna sobota, odpravili na pot. Prva postaja je bila Pivka, natančneje » Park vojaške zgodovine » v Pivki. V ogromnih stavbah ( bivše vojašnice ) so s pomočjo sredstev EU in s pomočjo Obrambnega ministrstva uredili vojaški muzej. Pregledno je prikazana vojaška zgodovina na naših tleh, od davnih rimskih časov do danes. Pivška kotlina je namreč eno strateško najpomembnejših območij v Evropi ( pogoste selitve ljudstev, premiki različnih vojska, pomembne bitke). V parku vojaške zgodovine se lahko seznanimo s kronološkim potekom in razvojem obrambnih in napadalnih sistemov pri nas in v svetu. Našo posebno pozornost so pritegnili številni dragoceni primerki tankov, oklepnih vozil in topov. Ogledali smo si tudi film. Najdragocenejši pa je tank T55, to je eden od tankov, ki so 26. junija 1991, na tako imenovani » dan prej »odpeljali iz pivške vojašnice.
Polni lepih vtisov smo se po enournem ogledu odpeljali dalje. Loška dolina skozi Cerknico, Lož, Stari trg naprej do gradu Snežnik (Schneeberg). To je pravi arhitekturni biser, položen v osrčje snežniških gozdov. Prvi opisi gradu segajo v 11. stoletje. Idealen kraj za lov na divjad. Z lovom so se ukvarjali skoraj vsi lastniki gradu, zadnji gospodarji Lichtenburgi in Schoenburgi so ga spremenili v lovsko rezidenco. Grad krasijo številne lovske trofeje, da starinskega pohištva,neprecenljive vrednosti, orožja, porcelana in drugega niti ne omenjamo. Skozi prekrasno obnovljene in opremljene sobane nas je popeljala zgovorna vodička Nina. V neposredni bližini gradu je tudi lovsko-polharski muzej s številnimi nagačenimi divjimi zvermi, pticami in seveda polhi.
Po kosilu v vasi Markovec smo se zapeljali še v Rakov Škocjan. Kratek sprehod po gozdu do »malega naravnega mostu« nam je prav prijal. Poslovili smo se od bučne reke Rak i se odpeljali proti domu.Ko si po nekaj dneh uredimo vtise, si vedno znova priznamo, splačalo se je, bilo je lepo !
POSEBEJ SMO UŽIVALI V LEPOTAH NA NAJAVORCI IN NJENI OKOLICI...
Marija Lozej
foto: L. Viktor