Pred dobro uro naju je sin pripeljal s prednovoletne zabave
DRUŠTVA UPOKOJENCEV SEMEDELA. Znebila sve se zahmašne oprave, odela v bolj udobno domačo in naslonila noge na nizek podstavek. Prijetno olajšanje za dele pod koleni. Ne nimava reume, tudi obrabljenih kolenskih sklepov zaenkrat še ne. To pot imava nekam težke noge zaradi plesa, midva pa sva brez tovrstne kondicije. Res prijetna utrujenost naju daje.
Malce predolg uvod za to, da povem, da biti član DRUŠTVA UPOKOJENCEV SEM
EDELA sploh ni slabo. Če s
eveda hočeš in zmoreš vsaj nekaj, kar ti je , članu ponujenega, tudi sprejemati. Izleti, športna srečanja, literarni večeri in razstave krajanov, sodelovanje v aktivnostih Centra za starejše Mestne občine Koper, gledališka predstava, prednovoletno srečanje... V družbi razpredati o radostih in težavah, bentiti nad ..., dokazovati se - dokazati, kaj še zmoremo. Ni bistveno, kaj je pripravljeno za pod zob ali katere vrste bo pijača, ki jo boš dal manj. Smisel je v druženju, spoznavanju, begu iz samotnosti in sivine, ki se v teh časih loteva marsikoga med nami. Res je sreča v druženju.
Tudi nocojšnje prednovoletno srečanje je drobec, ki je namenjen bolj optimističnem vzdušju.
Hvala organizatorjem pri DRUŠTVU UPOKOJENCEV SEMEDELA.
Prispevek je napisala: Zorka Podobnik
Foto: Dušan Popvič
Ni komentarjev:
Objavite komentar