Na
pot smo se podali v petek ob enih zjutraj. V avtobusu nas je bilo 49.
Ena izmed prijavljenk je namreč dan prej žal zbolela in ni mogla na
pot. Ker nas večina večer pred odhodom ni spala in ker smo se
zavedali še dolge poti do Prage, smo poskušali zadremati med
vožnjo. Vozil nas je šofer Franc iz TA Street Tour. Najprej smo se
ustavili v Celju in pobrali Toneta - drugega šoferja. V Mariboru
smo pobrali še vodnico Diano iz TA PALMA, ki nam je ta izlet
organizirala. Diana nas je na kratko pozdravila in nas pustila
dremati naprej.
Pot
nas je peljala preko mejnega prehoda Šentilj v Avstrijo. Prvi daljši
postanek smo si vzeli med Gradcem in Dunajem v nekem motelu, kjer smo
si privoščili prigrizek in kavico. Dodobra se je že danilo in
napovedoval se je lep dan. Vodnica nam je v nadaljevanju poti vse tja
do meje s Češko s polnim zanosom pripovedovala o naših sosedih ter
o njihovem glavnem mestu Dunaju.
Lep
del Češke proti Pragi smo se vozili po regionalni cesti in šele
pozneje zavili na avtocesto. Pokrajina je bila zelo valovita in lepo
obdelana. Ogromne površine, kjer so nekoč rasla žita, so sedaj
zasajene z repo za živino. Diana nam je ves čas neutrudno
pripovedovala o bogati Češki zgodovini, o znamenitostih Prage, kako
so nekoč kovali srebrnike, ker so imeli bogate rudnike srebra, ter o
tem, kako na češkem živijo danes. Opozorila nas je, da bomo morali
zelo paziti na svoje stvari, ko se bomo sprehajali po Pragi, da nas
ne okradejo zmikavti v gneči med neštetimi turisti – na leto jih
pride 6 milijonov iz celega sveta.
Že
precej pred Prago nas je razveselila reklama za Gorenjeve izdelke,
saj imajo tam velik distribucijski center za Prago in širšo
okolico.
Praga
je veliko mesto. Ustanovili so jo češki kralji v drugi polovici 9.
stoletja. Mesto je še posebej vzcvetelo v 14. stoletju, ko je na
oblast prišel Karlo IV. in ukazal izgradnjo Novega mesta, Karlovega
mostu, dograditev katedrale sv. Vida ter Karlove univerze. Tako je
Praga postala največje mesto v Evropi. Danes ima Praga približno
1,6 milijona prebivalcev. Imenujejo jo tudi „Zlata Praga“ ali
„Mesto tisočih stolpov“.
Peljali
smo se mimo železniške postaje in naprej čez Vltavo pod Petrin
park – hrib, na katerem stoji 60 m visoka kopija Eifflovega
stolpa.
Nekaj
po 12. uri smo se dokončno ustavili na obali Vltave, vzeli
najnujnejše osebne predmete in se takoj napotili čez most v
židovsko četrt, kjer je pred 2. svetovno vojno živelo čez 40
tisoč Židov. Vojno jih je preživelo le približno 6 tisoč.
Ustavili
smo se pred najstarejšo sinagogo v Evropi z ostankom židovskega
pokopališča, kjer so zaradi pomanjkanja prostora pokojne
pokopavali v več nadstropjih. Ustavili smo se tudi pred Pinkasovo
sinagogo, v kateri je muzej holokavsta.
Po
eni uri in pol sprehoda po židovski četrti smo se vrnili na avtobus
in se zapeljali v hotel (4 km iz centra), da se malo osvežimo,
okrepčamo in spočijemo, da bi potem lahko nadaljevali z ogledi
starega dela mesta po predvidenem programu.
Po
osvežitvi smo se najprej sprehodili po Staromestnem trgu, ki je srce
Prage. Zaživel je že v 12. stoletju. Nekoč kot centralna praška
tržnica, danes pa prekipeva od turističnega vrveža. Je središče
starega mesta in meščanski protipol kraljevemu mestu na Hradčanih.
Okoli trga je mnogo velikih in lepih romanskih, baročnih,
rokokojskih in gotskih velikih stavb in cerkva (Miklavževa,
Nikolajeva, Tinska...). Sredi trga stoji spomenik Janu Husu, ki je
eden najpomembnejših predhodnikov protestantske reformacije.
Na
stolpu stare mestne hiše, ki je najbolj vpadljiva stavba v Pragi
(rečejo ji ORLOJ), so v 15. stoletju postavili astronomsko uro, pred
katero se vsako polno uro zbere nepregledna množica turistov s
fotoaparati, da bi slišali oglašanje ure in videli skozi lino nad
uro 12 apostolov, ki se zvrstijo drug za drugim v manj kot eni
minuti.
Nato
smo se sprehodili po Celetni ulici oz. po kraljevi poti do najlepše
secesijske stavbe v Pragi in naprej do največjega praškega trga,
trga sv. Venčeslava, ki ga obdajajo prelepe palače, nastale v
„zlatih 20. letih“ 20. stoletja. Sv. Venčeslav (Vaclav) je bil
knez iz kraljeve rodbine Premisli, ki je vladala več stoletij. Bil
je pobudnik širitve krščanske vere v svoji domovini in je zaradi
tega umrl mučeniške smrti okoli leta 935. Zato je bil razglašen za
češkega narodnega svetnika.
Nato
smo se odpeljali v hotel na večerjo in na zaslužen nočni počitek.
Drugi dan po
zajtrku smo se
odpeljali na Hradčane. Srečo smo imeli, da je deževalo ponoči,
torej celih 12 ur prej, kot so napovedovali meteorologi in smo tako
imeli spet lep dan. Napotili smo se mimo palače zunanjega
ministrstva (nekoč sedež prvega predsednika Češkoslovaške
republike Tomaša Masaryka, ki je 14.08.1937 v tej palači tudi
tragično umrl), mimo Lorete in drugih lepih palač h
kraljevemu gradu.
Praški
grad je srce dežele Češke s čudovito stolnico sv. Vida, ki so jo
začeli graditi leta 1344 in jo dograjevali 600 let. V njej so nekoč
kronali Češke kralje.
Na
fotografijah so po vrsti kot si sledijo: skupinska slika pred gradom,
menjava straže pred gradom, odhajajoča stara častna četa, bočna
stena cerkve sv. Vida z znamenitimi freskami, pogled na cerkev od
zadaj, glavni oltar, in oltar kraljice Barbare celjske, ki je bila tu
pokopana. Barbara celjska je bila najmlajši otrok celjskega grofa
Henrika II. Bila je poročena s Sigismundom Luksemburškim, sinom
kralja Karla IV. Zadnja slika prikazazuje kip sv. Jurija, ki s kopijem ubije zmaja. Za kipom je obelisk s pozlačeno piramido na vrhu - našega kiparja Plečnika.
Na
gradu smo si ogledali še viteško oz. Vladislavsko dvorano ter
baziliko sv. Jurija, ki je na dvorišču za katedralo sv. Vida in je
najstarejša cerkev na praškem gradu in najbolj ohranjena romanska
cerkev v Pragi.
Sprehodili smo se tudi po Zlati uličici („zlata“, ker je v 15. stoletju bilo v njej veliko zlatarskih delavnic) z Daliborskim stolpom, nakar smo se spustili preko Male strane do Karlovega mostu. Najprej smo si vzeli nekaj časa za okrepčilo, nato pa se podali čez most. Most je dal zgraditi Karlo IV. že v 14. stoletju in je delo arhitekta Petra Parlerja - “očeta evropske gotike“. Ta most ni samo zgodovinski in umetnostni spomenik, ampak tudi tehnološka mojstrovina. Na mostu smo občudovali najrazličnejše trgovce, slikarje, glasbenike in druge umetnike.
Ogledali
smo si še nekaj ulic z znanimi in lepimi poslopji.
Nato
smo se odpeljali v hotel, da bi se pripravili na večerjo v znani
tradicionalni pivnici „U FLEKU“, ki obratuje že od leta 1499.
Tretji dan
smo se po zajtrku
odpravili na ogled ene izmed najbolj nenavadnih sakralnih stvaritev
našega arhitekta Plečnika, to je njegove Cerkve presvetega srca
Jezusovega. Treba je priznati, da je nekaj posebnega. Nekaterim
Pražanom na začetku ni bila všeč, a so se je tekom časa
navadili. Umeščena je v praški četrti Vinogradi.
Zapustili
smo Prago in se napotili po dokaj hribovitem podeželju proti gradu
Karlštejn (približno 40 km jugozahodno od Prage). Na obeh straneh
ceste smo občudovali špalir zdaj orehov, zdaj češenj in še več
jablan. Grad Karlštejn je enkraten primer srednjevrškega gradu, ki
je tudi trdnjava. V tem gradu so za časa kralja Karla IV. hranili
krono nemško-rimskega cesarstva, oz. t.i. cesarsko zakladnico, ki so
jo v začetku 15. stol. prenesli v Nemčijo.
Po
kosilu v bližnji gostilni v nižini pod gradom smo se odpeljali
proti domu, kamor smo po večkratnih krajših postankih prispeli
okoli 2. ure.
Z
vodnico Diano in šoferjema Francem in Tonetom smo bili zelo
zadovoljni. Posebej je bilo za pohvaliti vodnico, ki nam je bila ves
čas na razpolago, bila zelo uvidevna do starejših, ki so težje in
počasneje hodili ter jim sproti prilagajala tempo hoje.
Posebne
čestitke in pohvale gredo tudi nekaterim starejšim udeležencem/kam,
ki so se odlično držali ves čas poti. Poimensko med njimi omenimo
le Olgo, ki hiti proti 87. letu.
Prispevek: Dušan Popovič
Foto: Dušan Popovič
Več slik in video posnetke si lahko ogledate v novi album slik - albumi - Praga
Več slik in video posnetke si lahko ogledate v novi album slik - albumi - Praga
Ni komentarjev:
Objavite komentar