NAJLEPŠE NA IZLETIH

Tu smo, vaši smo! Najlepše na izletih in srečanjih.

Za redke bralce spletne strani, ne vem zakaj nas ni več, povzemam utrinke zadnjih 4 mesecev, kar smo počeli od 20. Julija, ko je pristal na spletni strani zadnji zapis, pa do 20. novembra letos, ko dodajam nove zgodbe. Imeli smo predavanja o težavah z inkontinenco in obolenju prostate – obiskal nas je predsednik društva uroloških bolnikov Franc Hočevar , zadnje dni oktobra smo se lahko seznanili z uporabo alternativnih metod zdravja. 25. Tega meseca smo spet gostovali v OŠ Dušana Bordona in spremljali kulturni spored z Mefom ob predstavitvi zadnje knjige Ni je šole brez kariole avtorja Andreja Jelačina. Udeležba je bila glede na okoliščine povprečna, ali celo dobra. Najbolj zavzeto pa se odzivate na vabila za izlete.

V deželi zelenega zlata

Deževen dan je spremljal poln avtobus izletnikov 1. septembra na celodnevnem potepanju po Braslovčah in okoliških krajih. Najbolj nas je namočilo v Kopru, ko smo med nalivom vstopali v avtobus, potem je bilo vreme z nami kar milostno. Nekaj kapljic tu in tam ni vplivalo na dobro voljo in pripravljenost, da gremo po načrtovanih poteh. Najprej smo se ustavili na kmetiji SIRŠE – REZAR in si ogledali njihovo staro hišo lep primer stavbne dediščine naših očetov in mater. Odprta je za obisk, ob njej j pa že nova v vsem sijaju.

Naše poglede so vabile jablane, slive in hruške, ki so povešale veje polne zrelih plodov. Mirne duše smo si lahko nabrali polne žepe za pokušino. Nekateri smo si tudi kupili bio domače izdelke iz sadja, bučk in zeliščč.

Lepote kraja Letuše je enostavno treba videti. Od tam pa vodijo poti tudi v sicer bolj znane kraje.

Najbolj zanimiv je bil obisk gradu Žovnek. Zahteval je tudi kakšne pol ure pešačenja do obnovljenega obzidja, kjer nas je dočakala grajska gospodična. Grad je bil bivališče svobodnih gospodov Žovneških, daljnega leta 1123, predhodnikov celjskih knezov. Še bolj pa je znan kot kraj žalostnega konca Veronike Deseniške. Komu ni znana zgodba o ljubezni med Veroniko in sinom Hermana II. Celjskega. S Friderikom II. Celjskim se je Veronika poročila leta 1424. Herman II. pa jo je dal zapreti v grad Ojstrico, kjer so jo 17. oktobra 1425 (1427? 1428?) umorili tako, da so jo utopili v kadi za napajanje živine.

V samih Braslovčah je možno marsikaj videti. Omenim le obisk v stari cerkvi, ko še ni bila obnovljena nova. Pred zimskim mrazom so se umaknili v napol kletne prostore z debelimi kamnitimi zidovi. Tudi nam je bilo topleje kot zunaj v megli in dežju.

Po kosilu smo se podali še na kmetijo, kjer je bilo v polnem teku obiranje hmelja. To dandanes opravljajo s stroji, pomagajo pa jim sezonski delavci iz Romunije. Nič več Haložani ali ljudje s Kozjanskega. Tudi ročnega dela je manj. Prevzeli so ga stroji…

In to je bil tudi kraj za skupinsko fotografijo. Tistih, ki so si vzeli čas, oziroma slišali klice vodičke… Toliko nas je bilo na enem, nekaj manj na drugem kupčku. Slednje okrašene z vejicami dišečega hmelja.

Prispevek: Ida Kogej

Foto: Ida Kogej in Zdenka Petek