IZLET S PETIMI ZVEZDICAMI V REZIJO v soboto 15.4.2023
Tokrat smo se odpravili na enodnevni izlet v »slovensko« dolino Rezije s posebnimi pričakovanji. Z nami je potovala dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Furlanije Julijske krajine Mirjam Muženič. Pripravila je program, se dogovorila za ogled vseh pomembnih točk v Reziji, predstavitve in srečanje s tamkajšnjimi kulturnimi delavci – Slovenci.
Razdelila nam je zemljevide poti, koder smo se peljali – to je od Kopra čez Škofije, mimo Trsta, Tržiča in Vidma proti Reziji, ki se stiska v globoki predalpski dolini na zahodni strani Kanina v Italiji, v višini - na zahodu kraja Tolmeč, na vzhodu pa mesta Bovec. Žive z nekaj sto prebivalci so v Reziji le še tri vasi, vsaka ima tudi svoje narečje (vsaka vas ima svoj glas), s tremi župnijami, skupaj imajo 950 prebivalcev. Pred 100 leti jih je bilo na tem območju še 5000.
Foto – SMS - Ravenca s kulturnim domom in vas Solbica z etnografskim muzejem Rezijanskih ljudi in muzejem brusačev.
V Kulturnem domu nas je sprejel Alessandro Qualia – vsestranski kulturni delavec, glasbenik, pevec in folklorist. Nazorno nam je prikazal rezijanska narečja, v čem so glavne razlike s slovenščino in da sega ta jezik stoletja nazaj in ohranja besede, ki jih matična slovenščina več ne pozna. Na primer »vigred«, besede pomlad ne poznajo.3
Folklorna skupina prebivalcev Rezije slovenskih korenin ima letnico nastanka 1838. Še pred potresom leta 1976 je bilo v Reziji več vasi, potem nekaterih niso obnovili in so izginile. Med temi Učja, po slovensko bi bilo Volčja.
Foto: SMS - kulturni dom in Mirjam Muženič. Video GMAIL Alessandro Qualia je predstavil njihovo glasbo in ples.
V Reziji je težko živeti. Na koncu doline je še nekaj pašnikov in kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo in pridelujejo zelo znan sir. Od poljščin pa je znan rezijanski česen. Sadijo ga v času božiča, pobirajo pa junija naslednje leto. Je poseben. Malo rdečkaste barve, vsak ima po 6 velikih strokov (po naše bi rekli zrn), celemu česnu od gomolja do ozkih listov pa rečejo »noga«. V času našega obiska česna niso imeli več za prodajo. Dobi se le junija in ni pretirano drag, okoli 25 EUR na kilogram. Na Ravanci smo obiskali tudi sedež Naravnega parka Julijskih Pred-Alp in si ogledali 900 let staro krajevno cerkev. V vasi Solbica smo se ustavili v muzeju rezijanskih ljudi, kjer so nam pevke folklorne skupine zapele nekaj pesmi. Tako smo izvedeli, da je bila pred 2 tisoč leti in še več na vrhu gore nad Rezijo rimska naselbina – bolj utrdba rimske vojske.
Ko smo šli proti novejši dvonadstropni stavbi muzeja rezijskih brusačev, se je pogled ustavil na belini visoke gore, ki se je dvigala v ozadju. Kanin z italijanske strani. V muzeju smo starejši potegnili iz spomina svoje mladosti slike o brusačih, kako so hodili skozi vasi, ali se peljali s predelanimi kolesi, in kjer je bila potreba ali želja naostrili nože, škarje, razno poljsko orodje, vse do injekcijskih igel. V skupini je bila tudi gospa Anica, katere stari starši so se izselili iz Rezije v času še pred 1. svetovno vojno. Šli so na Goriško, vendar prišli iz dežja pod kap, saj so bili tudi tam tujci, čeprav med Slovenci. V prazni domači hiši v Reziji je ostalo veliko starih dokumentov in raznih predmetov, ki jih je že pred leti poklonila muzeju brusačev. Vodstvo muzeja ji je ob našem obisku podelilo spominsko darilo.
Kot pika na i izredno zanimivega izleta je bila pripoved Mirjam Muženič, ki nam je zaupala nekaj doživetij iz profesionalne, 40- letne novinarske dobe, ko je spremljala tudi dogajnanje v Furlaniji Julijski krajini in o njem poročala na RTV Slovenija.
Foto: Skupinski posnetek s pogledom na zasneženi Kanin, ki se dviga v ozadju.
Koper 16.4.2023
Besedilo in nekatere fotografije - Ida Kogej
Foto in video: Zdenka Petek
Za povečanje slik kliknite na sliko
Video 1 Video 2 Video3
Ni komentarjev:
Objavite komentar