Malokdaj se zgodi, da bi
društvo upokojencev v samozaložbi izdalo literarno delo o življenju
svojih ljudi, nastajanju kraja in razvoju. Največkrat izdajo zbornik
ob obletnici nastanka s prikazom delovanja in načrtih društva.
Drugače je z Društvom upokojencev Semedela, ki je v četrtek 19.
Decembra predstavilo nadaljevanje lani natisnjene knjige Ko
spomin se več ne stara.
V prvi so zapisi o otroštvu med vojno in o mladosti do zaposlitve. V
nadaljevanju pišejo o krajih: Semedeli in Olmu, kjer so dobili prvi
dom. Zajamejo obdobje od leta 1950 dalje in nanizajo neverjetne
zgodbe. Kako so se morali zdravniki in babice znajti v stari koprski
porodnišnici, ko so bile redukcije elektrike in vode, kako se je
skupina mladih delavk Tomosa v modrih nabranih krilcih in belih
bluzah peljala na Tomosovih mopedih v prvomajski paradi po
beograjskih ulicah in izzvala gromko navdušenje, ali kako so mladi
dobitniki stanovanj v novem bloku v Semedeli spremenili kolesarnico v
vrtec in skupno poskrbeli za varstvo svojega naraščaja, ali pa kako
so, še gimnazijci, z golimi rokami izdelali prve jadrnice, s
katerimi so šli na tekmovanje na Hrvaško. Z zajetno knjigo z
dokumentarnimi fotografijami je iztrgano iz pozabe neko obdobje
življenja v Semedeli in drugih delih Kopra.
Predstavitev je pritegnila veliko ljudi, odzvali so se člani društva in drugi prijatelji ter prebivalci Semedele. S kulturnim programom so nastopili učenci šole gostiteljice,
za konec pa je zapel Drago Mislej Mef znane pesmi, ki so nastale v Semedeli, v Ulici Prekomorskih brigad.
Ni komentarjev:
Objavite komentar