"ZDRAVO TATRE" 50 LET MDB BRKINI - OD 1975

V nedeljo 8.6.2025 ob 11.00 uri je bila na Tatrah v Brkinih osrednja prireditev ob 50. obletnici začetka mladinskih delovnih akcij za ureditev Slemenske ceste, vodovodnega omrežja in telefonskih napeljav na območju Brkinov.   

Na prireditveni prostor so prispeli tudi brigadirji in brigadirke, ki so na dvodnevnem pohodu obiskali najbolj znana kraje po brigadirskih akcijah. 

    

Osrednja govornica je bila Ida Kogej, ki je skupaj s prvim komandantom akcije leta 1975 Stanetom Kogejem vodila brigadirsko naselje na Tatrah leta 1977. Ob koncu so odkrili spominsko ploščo na pročelju nekdanje osnovne šole za napisom: 

V ZNAK PRIZNANJA MLADINSKIM DELOVNIM BRIGADAM, KI SO V LETIH 1975 - 1987 SODELOVALE PRI IZGRADNJI BRKINSKE INFRASTRUKTURE

Spoštovani obiskovalci, udeleženci in udeleženke današnje prireditve, zdravo brigadirke in brigadirji! Kako smo že nekoč ob dviganju zastave pozdravili – trikrat ZDRAVO: ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO! Zdravo za nas, ki ohranjamo spomin na čase mladinskih delovnih akcij, zdravo za vas, ki menite, da so bile nekaj dobrega in koristnega, zdravo za vse, ki ste hvaležni za to, kar smo takrat s prostovoljnim delom naredili za skupno dobro. 50 let je tega, kar se je začela MDA Brkini 75. Tisti, ki smo bili aktivno zraven, in vi, ki ste opazili rezultate našega dela –lahko danes rečemo, v redu je bilo! In se vprašamo, ali okoliščine še omogočajo, da organiziramo z današnjo mladino kaj takega, ali vsaj podobnega? Pustimo odgovor na to vprašanje tistim, ki si ga bodo morebiti kdaj resno in z dobrimi nameni zastavili. Vsaka generacija pač živi v svojem času in z danimi okoliščinami.

Brigadirka sem postala pred 52 timi leti. Kot študentko FSPN sem šla za dopisnico glasila KPS Komunist na akcijo Kozjansko 73. Po daljšem mrtvilu so takrat v ZSM Slovenije zagnali interes za mladinsko prostovoljno delo. Razprav je bilo veliko – ali je z akcijami več stroškov kot koristi. Toda ni se šlo le za ceno, zmerjeno s kilometri izkopanih jarkov ali splaniranih cestnih tras. Šlo je za življenje mladih – večinoma še mladoletnih -, ki so imeli možnost brezskrbni počitniški čas porabiti za nekaj koristnega. Za življenje v družbi vrstnikov čisto drugače in drugje, po svoje…. Organizirano in skrbno nadzorovano, da je vse teklo brez težav, mogočih nesreč itd.

Kaj smo delali? Tu na akciji Brkini 77 sem bila zadolžena za naselje. Direktor Radia Koper Miro Kocjan mi je komaj na začetku delovne dobe odredil 4 mesece plačanega dopusta za MDA. Sredi maja smo se nosilci akcije – komandant Stane Kogej, ekonom Damjan, komandant za delovišče zbrali tu v tej šoli – v štabni pisarni da si splaniramo delo. Name je padla ureditev naselja, pogojev bivanja, spanja in prehrane – ureditev kuhinje in seveda kuharjev. …..

Bilo je veliko dela, pomagali pa so vojaki iz Ilirske Bistrice in Pivke. Konkretne zadolžitve so imeli predsedniki občin Sežana in Ilirska Bistrica. Pomagali so celo zaporniki koprskega zapora pri Sveti Ani, ki so prali posteljnino in drugi potrebni material. Posebno pri srcu nam je bila Brigadirska mam-ca, ki je imela toplo besedo in dlan za vsakogar, ki ga je srečala.

Poleg dela na trasi slemenske ceste so vsako popoldne komandanti brigad izbrali udarnike, ki so šli pomagat ljudem na Tatrah in okolici. Udarniško so zgradili vodni zbiralnik nad Tatrami ter izkopali jarke ter položili cevi, da je voda s prostim padom tekla do hiš v naselju. Skoraj pri vsaki hiši je bila pipa s tekočo pitno vodo. Udarniško. Imeli smo učiteljico Viktorijo Štromar,ki je organizirala po vaseh okoli otroški vrtec. Bil je zobozdravnik Niko Štromar, ki je svojo ambulanto za poletne mesece preselil v staro šolo na Tatrah in rešil marsikatero težavo z zobmi. Brigadirke in brigadirji so bili pisani šopek vseh iz vseh mogočih krajev po Sloveniji. 3 tedenska izmena je vsem prehitro potekla. V spominu mi je ostala brigada iz Ljubljane. 

 

(PS:. Med nastopajočimi na Tatrah je bil tudi Drago Mislej - Mef. Najprej je povedal, da so ga kot mladega  novinarja  Radia Koper poslali leta 1975 na Tatre, da naredi pogovor s komandantom akcije Stanetom Kogejem. Ta ni imel časa, zato je predlagal, da naredi intervju z njegovim pomočnikom. To je bil visokorasli, tanek mlad moški s strogim pogledom. Nobeno vprašanje mu ni ustrezalo. Po več poskusih v slogu Mefovih vprašanj se je zgodilo, da intervjuja ni bilo. Izpadli sogovornik je bil Janez Janša.) 

Imela sem vtis, da so jih občinske mladinske zveze pobrale po ulicah in brez obveznega zdravniškega pregleda poslale na Tatre. Fanta z epilepsijo so opremili z navodili, kaj naj naredimo če bo prišlo do napada. Zalo slabovidnega da naj se znajdemo in poskrbimo zanj. Dobra družba, brkinski zrak in splošno veselje imajo zasluge, da fant ni imel niti enega napada in da se je slabovidni tako znašel, da na koncu sploh nisem vedela kateri je to. Proti koncu akcije, ko smo pripravljali zaključno prireditev, se je v naselju na Tatrah podvojilo število brigadirk in brigadirjev. Nekako so prištopali iz Ljubljane in drugih krajev, se javili na vojaških komandah v Ilirski Bistrici ali Pivki in prosili za prevoz na Tatre. S tovornjakom so jih pripeljali v naselje okoli polnoči, potem pa se znajdi – Po tleh v sobi za interesne dejavnosti in v jedilnici smo razgrnili posteljna pokrivala - torbe pod glavo in še nekaj za pokrit in že so spali. Težko je bilo zadnji dan. Skoraj ga ni bilo ki ne bi jokal, ko se je poslavljal. Prelepi Brkini, družba mladih sovrstnikov in neizprosna resnica, da je treba domov v običajno življenje. Se spomnite? Brigade so zakladnice spominov, tudi vir odločitev za kasnejše iskanje poti skozi delovna leta.

Bodimo srečni, da smo zapolnili svoj čas tudi s posebnimi doživetji v vrstah mladinskih delovnih brigad. Zdravo!

 Tatre 9.6.2025 - Prispevek in foto: Ida Kogej

 

Pred tednom dni smo se lahko prepričali, da je bil naš načrt za dvodnevni obisk Brkinov zahteven, a povsem pravilen. Izpeljali smo ga v vsesplošno zadovoljstvo. Že prvi pripravljalni  sestanek v Bertokih, ki je bil februarja (Božič, Maršič, Kljun, Pišot), je kazal na dobre možnosti, da bo program pripravljen smiselno in za vse sodelujoče zanimivo. Ta je predvidel pohode, krajše programe ob krajevnih spominskih obeležjih, seznanjanje z zgodovinskimi dogodki ob koncu druge svet. vojne na Bistriškem in javno prireditev s kulturnim programom, odkritjem spominske plošče in razstavo.

Ob vsestranskem sodelovanju  predsednika Združenja borcev NOB Hrpelje – Kozina Vinkota Kljuna smo za sodelovanje zaprosili županjo Občine Hrpelje- Kozina, župana Občine Ilirska Bistrica, ravnatelja hrpeljske šole, predsednike in dirigente zborov Dotik in Slavnik, dirigenta Brkinske godbe 2000, kantavtorja Mefa ter lovske družine Kozina, Materija in Obrov. Vsi, brez izjeme, so takoj ponudili svoje sodelovanje.

Sledili so stiki na trasi naših pohodov. Na vsej poti, ki jo je bilo potrebno prehoditi ali prevoziti, nas je v predhodnici in tudi kasneje usmerjal Vilko Vrtovec, Izolan iz Pregarij. V Čeljah, Artvižah in na Tatrah smo se s predstavniki krajevnih skupnosti dogovarjali o vsebini našega obiska pri njih.

Obveščanje znotraj našega kluba je bilo večkratno in izčrpno. Za širšo javnost je bil objavljen prispevek v izolskem Mandraču, Primorskih novicah, po dvakrat v občinskem glasilu Hrpelje Kozina in Il. Bistrica. Prispevke je prispevala Majda Šavle. Za Radio Koper – Capodistria pa je bil posnet intervju (Zoran Ivančič, Slavko Klobasa in Elvin Maršič). Občina Hrpelje - Kozina je natisnila letake (vabila), ki smo jih nalepili na oglasne deske po vseh okoliških vaseh. Vabila so prejela tudi društva naše Zveze in okoliških veteranskih društev.

V loparju smo si preko Elvina izposodili dodatne klopi, zagotovil je tudi ozvočenje in transparent za prizorišče na Tatrah. Z Nelo sta nabavila živila, pijačo in pribor. Zvezdan je poskrbel za ležalne podloge, za zveze na pohodu in za medicinsko oskrbo (Tara Bizjak), Alojz Gec pa za sponzorja za kombi.

Na Ostrožnem brdu so se nam pridružili tudi prijatelji iz Lenarta in Šentjurja, Trsta in še kdo. Poleg Vrtovca nas je tam sprejel Gorazd Maslo, odličen poznavalec dogajanj v zvezi s partizansko bolnico Zalesje. Po uvodni razlagi in ogledu spominske sobe, je sledil pohod. Pohodnike je ves čas vodil Zvezdan Božič. V gozdnem hladu nas je pot vodila do treh bolnišničnih objektov. Pri bližnjem spomeniku smo položili cvetje in nadaljevali do idiličnega počivališča, kjer je spremljevalno osebje skuhalo klobase. Šle so tako v slast, da so morali postopek ponoviti.

V Čeljah sta nas pričakala bistriški župan dr. Gregor Kovač in predsednik KS Erik Perkan. Pri pomniku brigadirjem sta spregovorila v imenu občine in krajanov. Položili smo cvetje, Alenka je prebrala odlomek iz časopisnega teksta, ki se je nanašal prav na brigadirsko  prostovoljstvo v Čeljah, domači kvartet treh harmonik in trobila pa je zaigral nekaj spodbudnih viž. Zatem so nas domačini pogostili v zadružnem domu.

Nadaljevali smo v Pregarjah. Na vzpetini se nam je razprl pogled na celotno Bistriško okolico. Tako nam je Bojan Šestan, ki podrobno raziskuje obdobje zaključnih bojev na tem območju, le – te lahko zelo nazorno obrazložil.

Prijazni Darko Škrjanc nas je z ženo pričakal v Artvižah, kjer smo bili deležni pasulja in zavitka. Sledil je ogled filmov iz brigadirskega življenja ter spanje v prostoru krajevne skupnosti, v domačem apartmaju in na seniku. Jutro smo začeli s kavo, hrenovkami in jajci. Pridružile so se nam še nekatere naše članice. Ustavili smo se ob spomeniku pobitim vaščanom, poslušali občuteno razlago Darkota Škrjanca in se odpravili na pohod na Tatre. Del poti je na srečo spet potekal po senčni gozdni poti.

Obenem so potekale tehnične priprave na prireditev. Mitja Maršič in radijski kolega sta postavila ozvočenje, Elvin je poskrbel za oba transparenta in za prapora iz Izole, Alojz Gec in Davorin Cesar pa sta skrbela za varnost na prizorišču in za parkiranje brez prask, poleg tega pa za odlično postavitev sedežev in klopi. Zraven so bili aktivni še vsi, ki si ne morejo privoščiti pohodov. Skratka, prireditveni prostor je bil pripravljen vzorno.

Majda, Zoran in še kdo, so postavili razstavo, kot je še nismo imeli. Poleg opreme in fotografij iz zasebnih zbirk, smo pridobili še nekaj fotografij iz vojaškega muzeja Tabor iz Lokve, iz sedanjega obdobja pa nam jih je priskrbel predsednik Zveze, Janez Kukovič. Tako smo zajeli delovanje MDB med NOB, pri povojni izgradnji, brkinsko obdobje in naše nedavne akcije.

Prireditev na Tatrah je pritegnila obiskovalcev, kot že dolgo ne. Prišla je tudi skupina koroških brigadirjev. Alenka je pripravila scenarij, Martina se je potrudila in Tita in Gaja sta program povezovali odlično. Nastopajoči so poželi odobravanje publike, na koncu je blestel, kot običajno, Mef. Pozdrav v imenu krajanov nam je namenil predsednik Marjan Korošec,  županja Saša Likavec Svetelšek, tudi sama nekdanja brigadirka, je poudarila pomen nekdanjega brigadirskega delovanja. Glavna govornica, udeleženka MDB v Brkinih Ida Kogej, se je spominjala življenja v naselju in na delovišču, predvsem pa tesne povezanosti brigadirjev z domačini. Govorila je o mehkem pristopu komandanta Staneta Kogeja, ko je bilo treba disciplinirati posamezne brigadirje, o »brigadirskem« zobozdravniku Štromarju, o Viktoriji Štromar, ki je za otroke okoliških vasi organizirala vrtec, o brigadirski “mamci” pri Bincajevih,  o delu ki so ga brigadirji opravljali še po prihodu z delovišča in še o marsičem. Predsednik Zveze slovenskih brigadirjev Janez Kukovič pa je zaslužnim brigadirjem podelil pisne zahvale, priznanja in udarniške značke.

Pred odprtjem razstave je bilo še slovesno odkritje spominske plošče, ki jo je sponzorirala Občina Hrpelje - Kozina.. Odkrili so jo predsednik KS Tatre, predsednik našega Kluba ter namesto županje Tita in Gaja.

Druženje je potekalo ob odličnem golažu in polenti. Zahvala gre predvsem lovski družini Obrov in lovski družini Kozina, katere člana sta mojstrsko opravila svoje delo, Dušan Benčič iz Hrpelj pa je omogočil, da so jed lahko sploh skuhali. Z ženo Miro sta tudi pripravila odlično polento, namesto predvidenega kruha. Da ne bi zmanjkalo hrane, smo računali na 150  porcij. Pripravili so jih 200. Ostalo ni nič. 

Te Brkine bi bilo treba ponoviti. Sicer pa bo v doglednem času petdesetletnica zaključka delovanja MDA na Brkinski slemenski cesti.

Lep pozdrav vsem! Jadran Pišot - Bober

Prispevek: Jadran Pišot - Bober