IZLET V LJUBLANO

V upanju, da nam bo vreme naklonjeno, napovedane so bile krajevne padavine, smo se 26.06.2010 odpeljali na izlet v Ljubljano.Potovanje je bilo prijetno in v dobrem vzdušju.















Tam smo si najprej ogledali CANKARJEV DOM, nakar smo se v spremstvu strokovnega vodnika podali na sprehod mimo PARLAMENTA in UNIVERZE do Prešrnovega trga.















Za kavico, čaj ali sok smo se ustavili ob Ljublanici.















Ko smo se bližali ROBBOVEMU VODNJAKU in Mestni hiši - ROTOVŽ, je v šali padla pripomba, da nas tam že čaka župan Mestne občine Ljublana g. Jankovič. In glej iz šale je prišla resnica. Dokaz za to je razviden iz fotografij.















Vprijetnem razgovoru z njim je za slovo zadonela tudi kitica naše Primorske himne VSTAJENJE PRIMORSKE.
Seveda ne bi bili v Ljubljani, če si nebi ogledali Ljubljanskega gradu. Namesto pot pod noge smo si privoščili prevoz z novejšo pridobitvijo naše prestolnice -TIRNA VSPENJAČA.















Poleg ogleda zanimivosti na samem gradu smo si ogledali Ljubljano in okolico s "ptičje perspektive."















Po programu nas je pot vodila na kosilo v prijetno staro in dobro znano Gostilno pri Micki s klasično kmečko kuhinjo. Po obilnem in dobrem obedu smo se zapeljali na samo par kilometrov oddaljen Sv. URH kraj, ki je predvsem znan po tem, da je služil kot domobranska postojanka med drugo svetovno vojno, kjer so mučili in ubijali partizane in ostale pripadnike NOB.

Pri inpozantnem spomeniku padlim žrtvam so nas pričakali predstavniki Zveze borcev MOSTE - POLJE s partizansko glazbo in razvitim praporjem. Pozdravil in nagovoril nas je naš bivši someščan gospod Branko Zupančič. V krajšem nagovoru je spregovoril o medvojnih dogodkih na tem kraju. Udeležencem izleta so razdelili posebno knjižico URH s podrobnim opisom in z nekaj slikami o teh grozovitih dogodkih. Podarili so nam tudi knjigo POGUMNA ZVESTA ČETA avtorice Slave Mihevc - Mire. Nekaj primerkov knjižice URH je na raspolago v pisarni društva. Knjigo POGUMNA ZVESTA ČETA pa si lahko zainteresirani člani sposodijo.















Iz Sv. Urha smo se napotili na obvoznico okoli Ljubljane mimo športnega parka STOŽICE do Brezovice in naprej še 19 km oddaljenega POLHOVEGA GRADCA.















Polhov Gradec naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec. Je središče zgornje Gradiške doline in Polhograjskega hribovja. Kraj ima bogato kulturno dediščino in zanimivo hribovito okolico. Ogledali smo si zunanjost Polhograjske graščine,















Neptunov vodnjak, star grajski park z znamenito staro lipo in se odžejali v bližnji gostilni. Po drugi in še bolj zanimivi lokalni cesti iz Polhovega Gradca skozi Horjul smo se vozili na Vrhniko rojstni kraj našega velikega pisatelja IVANA CANKARJA na avtocesto in po njej do Kopra, kamor smo prišli v večernih urah. Samo v enem dnevu smo videli in doživeli veliko...

Prispevek je napisalo več avtorjev
Foto: Anton Fonda

REDNI LETNI ZBOR ČLANOV

DU SEMEDELA
Jurčičeva 2,Koper
6000 KOPER


LETNO POROČILO O DELU DRUŠTVA 2009
Spoštovane članice in člani našega društva,dovolite mi,da vas pozdravim v imenu Upravnega odbora in v svojem imenu in se Vam zahvalim
za dosedanje sodelovanje in za tako številno udeležbo na današnjem občnem zboru.

Tudi letos smo izvajali program dela,ki je bil sprejet na lanskem občnem zboru in z veseljem ugotavljam,da smo ga v celoti uresničili. UO društva se je redno sestajal vsak mesec in reševal tekoče težave,odobraval porabo finančnih sredstev v skladu s sprejetim finančnim načrtom. Na vseh sejah UO je bila udeležba članov zelo dobra. Neformalni sestanki so bili tudi letos v uradnih urah ob torkih,kjer smo izmenjavali mnenja,se srečevali s člani društva,ki so prihajali po opravkih v društveno pisarno.

31.12.2009 smo ugotovili,da je v društvo vpisanih 702 člana, in sicer 244 moških in 458 žensk. Umrlo je 19,izstopilo pa je 98 članov. Na novo se je vpisalo v društvo 64 članov. Sodeč po sodelovanju in branju na naši spletni strani,se prepočasi pomlajujemo,ker še vedno velika večina naših članov ne uporablja računalnika, kljub temu,da je veliko brezplačnih tečajev. Da bi se čim prej računalniško opismenili, toplo priporočam,da se udeležite tečajev zaradi lažje medsebojne komunikacije.















Edini vir denarja našega društva je članarina,ki jo plačujemo člani. Ta tudi za leto 2010 ostaja 10 €. Uresničitev programa, sprejetega na današnjem občnem zboru, je odvisna od pobrane članarine. Zato Vas prosimo,da pridete v čim večjem številu čim prej plačat članarino v društveno pisarno.

Kot Vam je gotovo znano,imamo v našem društvu štiri sekcije,ki izvajajo posamezne dele programa, in sicer:
- sekcija za izlete
- sekcija za kulturo
- sekcija za šport in
- sekcija za socialo
-
Sekcija za izlete je v letu2009 organizirala naslednje izlete:
- izlet po Notranjski ( Pivka, Rakov Škocjan in Snežniški grad )
- ogled Trubarjeve domačije (grad Turjak,Rašica )
- Tolmin ( Tolminska korita, Javorca in drugo )
- vožnja z muzejskim vlakom ( Jesenice,Kanal,Brda in Gorica )
- dvodnevni izlet po bavarskih gradovih
- splavarjenje na Dravi
- dvodnevni izlet ( Padova,Verona,Gardsko jezero )
- srečanje upokojencev Primorske Opatje selo,Cerje in Vipava )
- obisk severne Primorske ( Kobarid,Bovec,Kluže,dolina Trente in Vršič.
Torej skupaj 9 izletov s 470 udeleženci predstavlja za društvo in sekcijo lep uspeh. Martinovanje v Beli Krajni je odpadlo iz objektivnih razlogov.

Sekcija za kulturo je svoj program za leto 2009 uresničila v celoti. Organizirali so:
likovno razstavo,literarni večer,povabili so amatersko gledališče iz Harij. Pomagali so organizirati srečanje starejših krajanov Krajevne skupnosti Semedela in Za gradom. Poskrbeli so tudi za nastope ob primernih priložnostih društva.

Sekcija za šport se je v letu 2009 udeležila naslednjih tekmovanj:
- pomladanske športne igre društev upokojencev Mestne občine Koper
- jesenske športne igre društva upokojencev Mestne občine Koper na Pomjanu
- regijske športne igre južne Primorske
Na spomladanskih igrah med društvi upokojencev občine Koper smo se prijavili v vseh razpisanih panogah. V tem letu tekmovalno nismo bili tako uspešni kot prejšnja leta. Vzrok za slabše rezultate tiči v novem načinu točkovanja,zaradi slabše pripravljenosti naših športnikov in ker nimamo potrebnih športnih objektov.
Na jesenskih športnih igrah smo dosegli drugo mesto. Velja omeniti odlične rezultate v pikadu za ženske. V drugih disciplinah smo bili slabši od pričakovanj.
Naši tekmovalci so bili vključeni tudi v ekipo Kopra,ki je sodelovala na športnih igrah južnoprimorske regije in so veliko prispevali k dobri uvrstitvi naše ekipe.















Sekcija za socialo
Sekcija za socialo je v preteklem letu s sodelovanjem RK Semedela organizirala ob novem letu obisk krajanov starejših od 90 let. V februarju smo organizirali predavanje na temo »kaj lahko mi starejši naredimo sami zase in za druge«. Predavanje je bilo zelo zanimivo,predavala in vodila razgovor je diplomirana sociologinja, gospa Branka Knific.
V poletnih mesecih je tudi naše društvo pristopilo k vseslovenskemu projektu »starejši za starejše v organizaciji ZDUSa. Kmalu za tem so se vsi prostovoljci udeležili seminarja z namenom,da se usposobijo za izvajanje projekta. V projekt so vključeni vsi upokojenci starejši od 69 let,ne glede na to ali so ali niso člani našega društva. Po približni oceni živi na področju našega društva blizu 4000 upokojencev. Sedaj imamo 19 prostovoljcev oz. prostovoljk. Če hočemo izpeljali anketiranje vseh upokojencev, starejših od 69 let,potrebujemo veliko več prostovoljcev. V septembru smo obiskali 377, do konca leta 2009 pa 450 upokojencev,kar pomeni,da smo izpolnili prav toliko anket,ki smo jih tudi oddali naprej. Največkrat so nas anketiranci prijazno sprejeli, bili obiska veseli in poklepetali tudi o drugih rečeh. Žal smo ponekod naleteli tudi na odklonilna stališča,ko niso razumeli,da s temi anketami odpiramo vrata k medsebojnemu sodelovanju in razumevanju,da znamo svoje probleme zaupati še komu in da se ne bi zapirali v samoto in črnogledost.















Finančno stanje našega društva je relativno dobro in da je tako, se moramo zahvaliti našim članom in poverjenikom,ki so svoje delo dobro opravili. Vodstvo društva pa je skrbno gospodarilo z zbranim denarjem in ustvarilo za 1077 € presežka,ki ga bomo prenesli v porabo naslednje leto.
Tudi letos bomo zelo pozorni,kako bo gospodarska in družbena kriza,ki je zajela ves svet,vplivala na življenje preprostih ljudi,še posebej nas upokojencev v Sloveniji. Upam,da bo oblast glavno breme krize poskusila porazdeliti na vse sloje prebivalcev in ne pretežno na upokojence, kot je to običajno. Posebno od ZDUS –a pričakujemo,da se bo trdno borila seveda ob naši podpori za ohranitev pravic,saj večina naših upokojencev v teh razmerah komaj preživi.

Predsednik: Viktor Lozej


Poročilo Nadzornega odbora















Nadzorni odbor se je sestal 03.03.2010 in pregledal poslovanje DU Semedela. Po pregledu dokumentacije je sprejel naslednje sklepe:

1. Nadzorni odbor društva pri pregledu dokumentacije ni ugotovil pomanjkljivosti,ki bi bila v nasprotju z pozitivno zakonodajo. Pri pregledu dokumentacije smo ugotovili,da računovodske storitve opravlja d.o.o. Računovodski servis M iz Kopra.

2. Vsi finančni izdatki so se izvrševali v skladu s finančnem načrtom,ki je bil sprejet na Občnem zboru društva leta 2009 in sklepi Upravnega odbora.

3. Presežek prihodkov nad dohodki (dobiček) 2oo9 1057,77


Obveznosti do dobaviteljev 31.12.2009 342,82
Stanje društvenega sklada iz preteklih let 1864,44

Stanje na transakcijskem računu 31.12.2009 je 3265,03

Člani NO
Jug Drago
Mlakar Franc



Finančni načrt za leto 2010

1. Prihodki
- Prihodki od članarine 6200 €
- prihodki od obresti 50 €
------------------------------
Skupaj 6250 €


2. odhodki
- kulturne prireditve 700 €
- šport 600 €
- finančne storitve in najemnina 400 €
- odstop članarine ZDUS in PZDU 620 €
- družabna srečanja 2500 €
- avtobusni prevoz 1000 €
------------------------------------------
Skupaj 6200 €
Koper 05.03.2010 Pripravil predsednik


PROGRAM DELA DU SEMEDELA ZA l. 2010


Tudi v letu 2010 si bomo prizadevali oblikovati tak program,ki bo v čim večji meri zadovoljil naše člane. Na ta način bomo poskusili pritegniti čim več članov,da se aktivno udeležujejo naših izletov,druženja in zabave,kulturnih prireditev in raznih športnih aktivnosti.

Sekcija za kulturo
Kulturni program,ki ga predvidevamo izvesti, bo podoben lanskemu. Posebno pozornost bomo namenili literarnim večerom,razstavam in drugim oblikam doživljanja kulturnih vsebin. Na ta način spoznavamo naše krajane,katerih ustvarjalnost je na visokem kulturnem nivoju. Lani smo prvič gostili amatersko gledališko skupino iz Harij,ki so jo naši člani zelo dobro sprejeli in nagradili z aplavzom. Tudi v tem letu bomo v jeseni pritegnili katero od znanih amaterskih skupin iz bližnje okolice. Tudi 8. marca ne bomo pozabili in se bomo naših žena spomnili na občem zboru,ki bo tik pred praznikom.

Sekcija za socialo
je sprejela zahteven načrt dela in uresničitev zadanih ciljev bo v veliki meri odvisna od nas vseh. V lanskem letu smo pristopili k projektu ZDUS-a » starejši za starejše »,ki zahteva od nas,da izvedemo anketo pri vseh starejših od 69let. Ko bomo ankete proučili,bomo dejansko izvedeli, v kakšnem socialnem in zdravstvenem stanju dejansko živijo upokojenci. Gospodarska kriza je socialni položaj upokojencev še poslabšala. Zato ima ta sekcija v kriznih razmerah še posebno odgovorno delo. Bodimo solidarni,pomagajmo nemočnim,da bodo tudi drugi pomagali nam,ko bomo pomoči potrebni.

Sekcija za izlete
bo tudi letos organizirala številne izlete,in sicer:
februar Gonars - Aquileia – Doberdob marec Hrvaška Istra – Hum
april Gorica – Kostanjevica –Sabotin
maj ( tridnevni ) Beograd - Novi sad – Avala
junij Ljubljana
julij ( dvodnevni ) Dunaj
avgust Poreč – Vrsar – Rovinj
september Srečanje primorskih upokojencev
oktober Idrija
november Ormož—martinovanje

Sekcija za šport
bo tudi v tem letu zelo aktivna,saj bo poskrbela,da se bodo naši športniki udeležili vseh tekmovanj na občinski in medobčinski ravni.

Predsednik

IZLET V OGLEJ IN GONORS

Izlet v Oglej in Gonars

V soboto, 27. februarja, smo se semedelski upokojenci zopet odpravili na enodnevno potepanje,to pot v Italijo,točneje v Julijsko krajino. Naš prvi cilj je bil Oglej,starodavno obmorsko mestece,polno arheoloških izkopanin iz rimskih in poznejših obdobij.





























Znamenita bazilika v Ogleju,posvečena Mariji Devici in škofoma,mučenikoma Mohorju in Fortunatu,po svoji arhitekturi sega v čase po Kristusu,v leto 313. Bila je večkrat porušena ( vsaj 4 x ). Približno današnjo podobo je dobila bazilika pod Poponovim patriarhatom,v prvi polovici enajstega stoletja.
Bazilika je sezidana v romansko-gotskem slogu. Notranjost bazilike je izjemno veličastna. Tlak prekriva čudovit mozaik iz 4. stoletja. (odkrit v letih 1909-1912) Mozaični tlak je največji starokrščanski mozaik zahodnega sveta,saj meri 760 kvadratni metrov. Mozaik je razdeljen na četvero robna polja ,teh je deset ,vsako od njih prikazuje drugačne prizore,polni so simbolov,živalskih prizorov,portretov darovalcev,prizori letnih časov,ribolova in drugo.
V baziliki si poleg prekrasnih mozaikov lahko ogledamo tudi različne sarkofage: (Kancijanijev,sarkofag štirih oglejskih devic idr).Zelo zanimiva je Kripta izkopavanj,to je podzemno arheološko najdišče. Poleg bazilike stoji baptisterij s prelepo krstilnico ter seveda zvonik,ki je s 73 m celo višji od našega koprskega.









































Iz Ogleja smo se odpeljali v Gonars blizu Palmanove. Leta 1942 so ga ustanovili italijanski fašisti za slovenske in hrvaške internirance. V tem taborišču je bilo 5343 zapornikov,Slovenci iz ljubljanske pokrajine,pa tudi iz taborišča Rab ter taborišča Monigo v bližini Trevisa. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943,so taborišče do tal porušili,da bi zakrili vse sledi svojega početja. Danes je na mestu nekdanjega taborišča travnik in ceste. Kipar M: Živkovič je na pobudo jugoslovanskih oblasti postavil na mestnem pokopališču mogočno obeležje-cvetlico z železnimi cvetovi,v kostnici pa so shranjeni ostanki 453 slovenskih in hrvaških žrtev. Obe državi sta po osamosvojitvi postavili vsaka svojim žrtvam spominska obeliska.





























Ob povratku smo se za kratek čas ustavili v kraju Sredipolje (Redipuglia),kjer je najbolj znan italijanski spominski kompleks,posvečen več kot 100.000 italijanskim vojakom,padlim med 1.sv. vojno na Soški fronti.
Pozno kosilo smo si privoščili v gostišču Furlan v Braniku. Bili smo dobro razpoloženi,kajti preživeli smo še en lep,sončen,predvsem zelo zanimiv dan.


Koper, 27.02.2010 Napisala: Marija Lozej
Fotografiral: Štumpfel Kristel

Semedelski upokojenci smo se v torek, 22.12.2009 zvečer, zbreli v BIO-MOTELU da bi se poslovili od odhajajočega starega leta.















Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo kar lepo število članov našega društva, nekaj povabljenih gostov in prijateljev. Uživali smo ob lepi glazbi, prijetnem druženju, dobri hrani, in pijači. Razgibali smo se ob veselih ritmih domačih in drugih melodij.















Ob zaključku smo si zaželeli še veliko zdravja, sreče in še veliko prijetnih trenutkov ob skupnih srečanjih, in da bi se v takem oz. še večjem številu zbrali še v naslednjih
letih.












































Prispevek: Marija Lozej
Foto: Viktor Lozej

Na podlagi 8 in 9 člena Zakona o društvih (Ur.l. RS, štev. 61/2006) je občni zbor Društva upokojencev Semedela dne 29.02.2008 sprejel naslednja

P R A V I L AD R U Š T V A U P O K J E N C E V S E M E D E L A

I. Splošne določbe
Društvo upokojencev SEMEDELA – SOCIETA DEI PENSIONATI SEMEDELA (kratica:DU) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno in dobrodelno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v teh pravilih in v skladu z zakonom o društvih.
Ime društva je: DRUŠTVO UPOKOJENCEV SEMEDELA – SOCIETA DEI PENSIONATI SEMEDELA.
Društvo deluje na območju KS Semedela in KS za Gradom.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Kopru, Jurčičeva 2. Štampiljka društva je okrogle oblike premera 30 mm z napisom imena društva. Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Sloveniji, ki delujejo na humanitarnem, dobrodelnem in rekreacijskem področju ter sorodnih dejavnosti. Društvo je član občinske, pokrajinske in Zveze društev upokojencev Slovenije. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije,ki imajo podobne namene in cilje.Delo društva in njegovih organov je javno. Svoje člane društvo obvešča: poverjenikov društva pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva preko sredstev javnega obveščanja. Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako,da so seje organov društva javne,da organizira okrogle mize,tiskovne konference itd. Za dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.Namen in Cilji Namen društva je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, humanitarno in dobrodelno združevanje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno dogovorjenih interesov opredeljenih v teh pravilih, ki so v skladu z zakonom o društvih. seznanja svoje člane in druge upokojence o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju, njihovih pravicah in obveznostih ter o predvidenih spremembah zaradi sprejema skupnih stališč sodeluje z občinskimi organi in drugimi organi lokalne samouprave pri reševanju problematike upokojencev sodeluje z vsemi humanitarnimi organizacijami (RK, KARITAS, DRUŠTVO STAROSTNIKOV ITD) s centrom za socialno delo in skrbi za pomoč svojim članom in drugim sodeluje z domom upokojencev vzpodbuja člane k aktivnemu delovanju in življenju ter spoznavanju naravnih lepot in znamenitosti spodbuja v aktivno državljanstvo starejših in njihovo vključevanje v vse oblike družbenega dialoga, odločanja in soodločanja. spodbuja tovarištvo, vzajemnost in medsebojno spoštovanje spodbuja k varovanju okolja. organizira predavanja, okrogle mize, seminarje in druge izobraževalne oblike za potrebe upokojencev organizira kulturne prireditve, nastope pevskih zborov, dramske, likovne in druge kulturno umetniške prireditve

organizira in izvaja športna in športni-rekreativna tekmovanja in izlete ter druge prireditve

obvešča javnost o svojem delu.

9. člen

Dejavnosti DU so naslednje:

• organiziranje in izvajanje humanitarnih oziroma dobrodelnih dejavnosti,

• organiziranje in izvajanje športnih in športno rekreativnih dejavnosti,

• organiziranje in izvajanje kulturno – umetniških in izobraževalnih dejavnosti,

• organiziranje in izvajanje socialne in druge pomoči za upokojence na domu, ki so zaradi starosti, bolezni in onemoglosti potrebni kakršne koli pomoči,

• prizadevanje za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja upokojencev,

• seznanja o socialni, zdravstveni in drugi problematiki, ki zanima upokojence,

• organiziranje prireditev, srečanj in izletov,

• razvijanje solidarnosti med generacijami in v okviru starejše generacije,

• zavzemanje za vse življenjsko učenje starejših,

• aktivno poseganje v politično odločanje, ko gre za oblikovanje družbe vseh generacij, ter spodbujanje organov občine in države k aktivni politiki na tem področju,

• zavzemanje za zagotavljanje kakovosti oskrbe in nege na domu ter v institucionalnem varstvu,

• prizadevanje za krepitev zdravja, za zdravo staranje in za staranje v domačem krogu,

• zavzemanje za ustrezno zastopanost upokojencev in njihovih organizacij v organih odločanja ustanov, ki neposredno ali posredno posegajo v reševanje problematike starejše generacije.

III. Sodelovanje z drugimi organizacijami

10. člen

Za uresničevanje svojih skupnih interesov DU sodeluje z drugimi društvi upokojencev in se povezuje preko občinske in pokrajinske zveze, posredno ZDUS.

DU sodeluje s tujimi društvi upokojencev ali sorodnimi društvi ter se z njimi dogovarja in sporazumeva o skupnih programih, ki morajo biti v skladu s temi pravili, z zakonom o društvih in pravni redom naše države.

IV. Zastopanje in predstavljanje

11. člen

DU nastopa v pravnem prometu in z drugimi v svojem imenu in za svoj račun.

DU lahko sklepa pravne posle s tretjimi osebami v imenu in za račun drugih DU, organizacij ali skupnosti, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila.

12. člen

Predsednik DU zastopa in predstavlja DU. V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika DU,opravlja njegove naloge član UO, ki ga pooblasti predsednik.

V. Simboli društva

13. člen

DU ima lahko kot svoj simbol prapor. Prapor se razvije na občnem zboru ali na društvenih prireditvah.

VI. Način včlanjevanja in prenehanje članstva,pravice in dolžnosti članov društva

14. člen

Redni član DU lahko postane vsak upokojenec in njegov zakonec, čeprav ni upokojen, če prostovoljno poda pristopno izjavo. Član društva lahko postane upokojenec, ki se na območje na novo priseli. Član DU je lahko tuj državljan s stalnim bivališčem v RS pod pogojem, da je upokojenec.

Častni član

15. člen

Člani DU so lahko tudi častni člani. Častni člani so lahko pravne ali fizične osebe. UO sprejme o tem poseben sklep, v katerem določi njihove pravice in obveznosti. Častno članstvo je najvišje priznanje, ki ga DU podeli svojemu članu za izjemne zasluge za delo v društvu. Častna priznanja podeli DU na občnem zboru.

Pravice članov

16. člen

Pravice članov DU so:

• da delujejo in odločajo o delu društva

• da volijo in so lahko izvoljeni v organe društva in drugih upokojenskih organizacij

• da dajejo predloge in pobude za delovanje DU

• da so obveščeni o delu organov DU

• da uživajo pravice, ki jih dajejo upokojenske organizacije svojim članom.

Dolžnosti članov

17. člen

Dolžnosti članov DU so,da:

- spoštujejo pravila društva in druge akte ter sklepe organov društva,

- izvajajo naloge,ki so jim zaupane,

- se udeležujejo občnih zborov in drugih oblik delovanja DU,

- plačujejo članarino,

• opravljajo še druge dolžnosti v skladu s pravili DU in PZDU

Prenehanje članstva

18. člen

Članstvo v DU preneha:

• s smrtjo

• s prostovoljnim izstopom

• s črtanjem

• z izključitvijo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu, brezpogojno pa zaradi neplačane članarine z zaostankom več kot dve leti.

O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

19. člen

Član DU uveljavlja pravice do popustov in drugih članskih ugodnosti na podlagi članske izkaznice.

VII Organi društva,njihovo delovno področje in medsebojna razmerja ter mandatna doba

20. ćlen

Organi društva

Organi društva so:

• občni zbor

• upravni odbor

• nadzorni odbor

• častno razsodišče

21. člen

Mandatna doba vseh organov je dve leti.

22. člen

Občni zbor

Najvišji organ DU je občni zbor. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Občni zbor je lahko redni ali izredni. Redni občni zbor mora biti najmanj enkrat letno. Sklicuje ga UO društva. Izredni občni zbor se sklicuje po potrebi. Izredni občni zbor mora sklicati predsednik DU, kadar to zahteva UO ali NO, ali tretjina članov društva. Če predsednik društva izrednega občnega zbora v tridesetih dneh ne skliče, ga skliče predlagatelj s tem, da določi predlog dnevnega reda in gradivo za sejo. O sklicu občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani seznanjeni najmanj 8 (osem) dni pred sklicem.

23. člen

Pristojnosti

Občno zbor je pristojen,da:

• sprejema pravila ter spremembe in dopolnitve pravil

• sprejema sklep o ustanovitvi PZDU

• sprejema program dela društva

• Sprejema finančni načrt in zaključni račun

• Razpravlja in odloča o poročilih in predlogih UO, NO in častnega razsodišča

• Odloča o predlogih, pobudah in prošnjah svojih članov

• Voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika DU ter pet do sedem članov UO, tri člane NO ter tri člane častnega razsodišča

• Odloča o pritožbah zoper sklepe častnega razsodišča

• Odloča o prenehanju društva

• Voli delovna telesa občnega zbora (delovno predsedstvo,volilna komisija,kandidacijska komisija in komisija za sklepe

• Odloča o drugih zadevah v skladu s predpisi in temi pravili

24. člen

Glasovanje

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

25. člen

Sklepčnost

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih najmanj polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 15 (petnajst) minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 članov.

26. člen

Veljavnost sklepov

Sklep je sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovica navzočih članov, razen glede prenehanja društva, odtujitve in razdelitve nepremičnega premoženja, za kar je potrebna 2/3 večina navzočih.

27. člen

Upravni odbor

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru. UO šteje poleg predsednika, tajnika in blagajnika, še 6 članov. UO se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Mandatna doba članov traja dve leti. Če se število članov UO med letom zmanjša, lahko UO vključi nove člane, da bi delo nemoteno teklo do razpisa nadomestnih volitev. UO lahko oblikuje za opravljanje nalog iz svojega področja stalna ali občasna telesa.

28. člen

Pristojnosti UO, da:

• izvršuje sklepe občnega zbora

• daje navodila sekcijam in spremlja njihovo delo

• izvršuje program dela ter ga po potrebi spreminja in dopolnjuje

• izvaja finančni načrt

• sprejema splošne akte, razen tistih, ki so v pristojnosti občnega zbora

• upravlja s premoženjem društva

• določa članarino in višino prispevkov za posamezne namene

• skrbi za zagotavljanje denarja in drugih materialnih sredstev za izvajanje društvenih dejavnosti

• imenuje stalna in občasna delovna telesa

• določi delegate v višje oblike povezovanja DU

• odloča o priznanjih in nagradah

• opravlja še druge naloge v skladu s predpisi in temi pravili

• odločba o spremembi naslova sedeža društva

29. člen

UO dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa član UO, ki ga pooblasti predsednik. UO je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Če UO imenuje komisije, imenuje tudi predsednika komisij. Člani komisij so lahko samo člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne UO.

30. člen

UO na pobudo članov, lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne UO.

31. člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor spremlja delo UO in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. NO enkrat na leto poroča občnemu zboru o svojih ugotovitvah. NO šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani NO ne morejo biti člani UO. Člani NO lahko sodelujejo na sejah UO, ne morejo pa odločati. NO je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema večina prisotnih. Mandatna doba traja dve leti.

32. člen

Častno razsodišče

Častno razsodišče voli občni zbor za dve leti. Častno razsodišče ima tri člane in se konstituira na prvi seji, ko izvolijo predsednika. Sklepe sprejema, če so prisotni vsi člani z večino glasov. Častno razsodišče vodi postopek, ugotavlja kršitve in izreka ukrepe v skladu z Disciplinskim pravilnikom. Častno razsodišče obravnava kršitve članov DU, kot so:

• nespoštovanje statuta in drugih aktov DU

• ne izvrševanje sklepov njenih organov

• nespoštovanje splošnih etičnih in moralnih norm, ki škodujejo ugledu DU

Častno razsodišče praviloma želi s svojim vplivom doseči, da kršitelj sam spremeni svoje vedenje. Če tega ne doseže, lahko izreče enega od naslednjih ukrepov:

• opomin

• javni opomin,ki mora biti pisno obrazložen.

• izključitev mora biti pisno obrazložena

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe v roku 30 dni na občni zbor, kot drugostopenjski organ.

33. člen

Predsednik društva

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi, organizacijami v državi in tujini ter fizičnimi osebami. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik UO in ga izvoli za dobo dveh let. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s pravili in pravnim redom države. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in UO.

34. člen

Tajnik društva

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi skrbi tajnik društva,ki ga izvoli občni zbor za dobo dveh let.

Z svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

35. člen

Financiranje in materialno poslovanje društva

DU praviloma pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• s članarino

• iz naslova materialnih pravic in dejavnosti DU

• z darili

• s prispevki občinske in PZDU

• iz drugih virov v skladu s predpisi

36. člen

Podatki o finančnem in materialnim poslovanjem

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno materialnem poslovanju na način in v obliki, ki veljajo za društva, v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Način vodenja finančno materialnega poslovanja društvo določi s Pravilnikom o finančno materialnim poslovanju.

DU mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva.

Društvo mora voditi poslovne knjige in pripraviti letna poročila v skladu z računovodskimi standardi za društva. Letno poročilo sprejme občni zbor društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil predhodno opravljen notranji nadzor.

37. člen

Javnost finančno materialnega poslovanja je zagotovljena s pravico članov DU do vpogleda v poslovne knjige.

38. člen

Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik DU, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni član UO.

39. člen

Nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva opravlja NO v skladu s predpisi in temi pravili.

40. člen

Vzajemna samopomoč

Člani DU so lahko tudi člani sklada VS organiziranega v ZDUS. Za te člane DU vsako leto pobere prispevek in ga odvede TRR pri ZDUS. DU vodi o tem članstvu posebno kartotečno evidenco.

41. člen

Premoženje

DU je dolžno voditi evidenco o svojem premoženju v skladu z računovodskimi standardi za društva. DU mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

42. člen

Pokroviteljstva

Državni organi ali gospodarske družbe lahko prevzemajo pokroviteljstvo nad DU ali posamezno prireditvijo. Pokroviteljstvo se uredi s pogodbo ali posebnim sklepom.

IX Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem

43. člen

Društvo preneha:

• po zakonu

• po sklepu občnega zbora

• s spojitvijo z drugimi društvi,

• s pripojitvijo k drugemu društvu,

• s stečajem,

• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja

Občni zbor sprejme sklep o prenehanju DU in razdelitvi premoženja z 2/3 večino navzočih članov. V sklepu mora biti navedeno DU ali ZDUS, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva se vrnejo v proračun. O tem sklepu mora predsednik ali oseba, ki jo občni zbor pooblasti, v 30 dneh obvestiti upravno enoto,pri kateri je DU registrirano.

Končne določbe

44. člen

Spremembe in dopolnitve teh pravil se sprejemajo po enakem postopku, kot so bile sprejete.

45. člen

Z dnem uveljavitve teh pravil, prenehajo veljati pravila, ki so bila sprejeta 03.10.1997 leta v Kopru.

Tajnik Predsednik

Neda Počkaj Viktor Lozej