NAJLEPŠE NA IZLETIH

Tu smo, vaši smo! Najlepše na izletih in srečanjih.

Za redke bralce spletne strani, ne vem zakaj nas ni več, povzemam utrinke zadnjih 4 mesecev, kar smo počeli od 20. Julija, ko je pristal na spletni strani zadnji zapis, pa do 20. novembra letos, ko dodajam nove zgodbe. Imeli smo predavanja o težavah z inkontinenco in obolenju prostate – obiskal nas je predsednik društva uroloških bolnikov Franc Hočevar , zadnje dni oktobra smo se lahko seznanili z uporabo alternativnih metod zdravja. 25. Tega meseca smo spet gostovali v OŠ Dušana Bordona in spremljali kulturni spored z Mefom ob predstavitvi zadnje knjige Ni je šole brez kariole avtorja Andreja Jelačina. Udeležba je bila glede na okoliščine povprečna, ali celo dobra. Najbolj zavzeto pa se odzivate na vabila za izlete.

V deželi zelenega zlata

Deževen dan je spremljal poln avtobus izletnikov 1. septembra na celodnevnem potepanju po Braslovčah in okoliških krajih. Najbolj nas je namočilo v Kopru, ko smo med nalivom vstopali v avtobus, potem je bilo vreme z nami kar milostno. Nekaj kapljic tu in tam ni vplivalo na dobro voljo in pripravljenost, da gremo po načrtovanih poteh. Najprej smo se ustavili na kmetiji SIRŠE – REZAR in si ogledali njihovo staro hišo lep primer stavbne dediščine naših očetov in mater. Odprta je za obisk, ob njej j pa že nova v vsem sijaju.

Naše poglede so vabile jablane, slive in hruške, ki so povešale veje polne zrelih plodov. Mirne duše smo si lahko nabrali polne žepe za pokušino. Nekateri smo si tudi kupili bio domače izdelke iz sadja, bučk in zeliščč.

Lepote kraja Letuše je enostavno treba videti. Od tam pa vodijo poti tudi v sicer bolj znane kraje.

Najbolj zanimiv je bil obisk gradu Žovnek. Zahteval je tudi kakšne pol ure pešačenja do obnovljenega obzidja, kjer nas je dočakala grajska gospodična. Grad je bil bivališče svobodnih gospodov Žovneških, daljnega leta 1123, predhodnikov celjskih knezov. Še bolj pa je znan kot kraj žalostnega konca Veronike Deseniške. Komu ni znana zgodba o ljubezni med Veroniko in sinom Hermana II. Celjskega. S Friderikom II. Celjskim se je Veronika poročila leta 1424. Herman II. pa jo je dal zapreti v grad Ojstrico, kjer so jo 17. oktobra 1425 (1427? 1428?) umorili tako, da so jo utopili v kadi za napajanje živine.

V samih Braslovčah je možno marsikaj videti. Omenim le obisk v stari cerkvi, ko še ni bila obnovljena nova. Pred zimskim mrazom so se umaknili v napol kletne prostore z debelimi kamnitimi zidovi. Tudi nam je bilo topleje kot zunaj v megli in dežju.

Po kosilu smo se podali še na kmetijo, kjer je bilo v polnem teku obiranje hmelja. To dandanes opravljajo s stroji, pomagajo pa jim sezonski delavci iz Romunije. Nič več Haložani ali ljudje s Kozjanskega. Tudi ročnega dela je manj. Prevzeli so ga stroji…

In to je bil tudi kraj za skupinsko fotografijo. Tistih, ki so si vzeli čas, oziroma slišali klice vodičke… Toliko nas je bilo na enem, nekaj manj na drugem kupčku. Slednje okrašene z vejicami dišečega hmelja.

Prispevek: Ida Kogej

Foto: Ida Kogej in Zdenka Petek

V A B I L A  za še prosta mesta v skupinah za zdravilišča, ki jih v letošnjem jesenskem terminu organizira Klub upokojencev Slovenije. Za Banja slatino 9.9.2018 bo peljal avtobus iz KOPRA!

KDOR NE VERJAME, NAJ POSKUSI

10 dni junija 2018 v REUMALU v Fojnici. Morda zadnjič?!

Za Reumal, ki se prodaja z opisom, da je tačas najbolje opremljeno specializirano medicinsko rehabilitacijsko in termalno zdravilišče v Bosni in Hercegovini, se nas je nabralo 30. Bilo nas bi več, če bi vabilo Kluba upokojencev Slovenije doseglo večje število potencialnih uporabnikov, takih, ki potrebujejo zdravljenje, ki se radi družijo in spoznavajo vedno nekaj novega. In to, nekaj novega, se je dalo tudi 6. leto zapored najti v Fojnici in izletih. Nekateri v skupini so bili v Reumalu že večkrat. Med njimi Koprčanka Bisenija. Na enostavno vprašanje, »zakaj?« je odgovorila: »Ker so odlični zdravniki, ker so odlični terapevti, ker je osebje vedno prijazno, ker mi njihova hrana odgovarja, ker me pomirja okolica, enostavno, ker je vse super, super, super!!!« Letos nas je v dobro voljo spravljalo več stvari. Že avtobus podjetja NOMAGO: lep oranžno- rdeč z napisom PRIMORSKA. 12 ur potovanja, s pogostimi vmesnimi postanki, v Derventi s kosilom, je minilo hitro, saj smo imeli za skoraj vsakega po 2 sedeža.

V veselem razpoloženju……..

Pred Fojnico smo ob deroči reki popili kavico v slikoviti restavraciji Titanik. Vse okoli gozdovi.

Našega avtobusa ni bilo mogoče zgrešiti.

Sprejem ob prihodu v Reumal je bil klasičen. Brez prenašanja težke prtljage, zanjo so poskrbeli fantje z recepcije. Sprejemni prostor je lepo obnovljen, obnovljene so sobe, dodatno je prostorno panoramsko dvigalo s pogledom na Fojnico, obnovljeni so terapevtski prostori – od elektro do hidroterapij.

Navdušena Zdenka z Markovca 

Nov bazen itd.

Dopoldnevi so minevali klasično: s posvečanjem terapijam, zdravju in rekreaciji, po kosilu pa nekateri na počitek, drugi – skoraj vedno velika večina – pa na izlete. Na običajne kraje, pa vendar malce drugače. Visoko z Bosanskimi piramidami, kjer smo se srečali z njihovim »iznajditeljem«, v tunelu pa se poglobili v meditacijo v temi in tišini… zunaj dosega modernih telekomunikacijskih valov.

Na 1600 m visoko planoto s Prokoškim jezercem smo se v rahlem dežju pripeljali z zasebnimi prevozniki – minibusom in dvema terencema. Na kratko smo se zatekli v zavetje pastirskih hiš, kjer smo se greli ob odprtem ognjišču ter uživali specialitetah domačinke …od sirnic, zeljnic in krompirnic do žganja in kave po bosansko.

Obisk Sarajeva smo popestrili z vzponom na Trebević. 1130 metrov nad mestom. Vožnja čez brisani prostor, kjer je tekla med zadnjo vojno fronta in kjer so pred nekdanjimi bunkerji šopki cvetja, je kar strašljiva.

Zgoraj pa za enkrat še nič. V gradnji… 

Med ogledom Frančiškanskega samostana s katoliško cerkvijo v Fojnici smo doživeli tri dogodke hkrati. Mašo s krsto pokojnega za pogreb, nevesto v belem z izbrancem za poroko in dveletno deklico v belem za krst. Pogrebci in svatje so skupaj čakali pred stopniščem v cerkev.

In seveda, obvezna fotografija s pogledom na Fojnico in Reumal.

Obisk Travnika smo začeli s presenečenjem. Smeli smo vstopiti v muslimansko srednjo versko šolo – medreso, ki jo obnavljajo. Leta 1312 jo je začel graditi Elči Ibrahim - paša.

Po ogledu Andričeve rojstne hiše pa smo se povzpeli na stari grad nad mestom.

Prvič! In res je kaj videti. V njem je več muzejev, med njimi tudi etnološki. Okrogla reč, ki visi na steni, je miza. Med jedjo jo položijo na tla, posedejo okoli po turško, ali na blazine, in ko je obroka konce, jo spet obesijo na steno. Da ne dela napote v prostoru.

Spust v mesto je bil za nekatere kar zahteven. Tudi prostovoljko DU Semedela in najstarejšo udeleženko v skupini.

In seveda, na koncu na Plavih vodah še klasična turška kava z vsem, kar sodi k njej.

Nedeljski izlet nas je peljal po dolini ob zeleno modri Neretvi v Hercegovino. Najprej romarsko središče Medjugorje. Med obredom s petjem so ponazarjali prikazovanje Marije v Lurdu. Letos je okrogla obletnica takratnega dogajanja.

V Mostarju smo dočakali skok z mostu v hladno Neretvo in se sprehodili po zgodovinskem mestu.

Obilno kosilo smo si privoščili v Jablanici, kjer smo imeli na razpolago specialitete z roštilja.

Izpustili nismo niti kratkega obiska v vasi Deževice, kjer smo videli vrsto novosti na prostoru novega romarskega zbiranja. Ob jami z zdravilno vodo svetega Jakova Markijskega.

Ves čas potepanja nas je spremljal lokalni vodič Nermin Berbić, ki nas je razvajal z domačimi malinami. Dišečimi, svetlo rdeče barve, ki jih je nabiral v nasadu ob svoji hiš. Predzadnji dan fojniškega zdravljenja smo končali z nakupovalnim popoldnevom v centru Fis v Vitezu. Zadnji dan, 20.6. pa še zaključni pregledi pri zdravnikih.

Pa še to: svečana večerja s plesom je trajal do dveh po polnoči. Filmček o plešočih Slovenkah se vrti na »obrazni knjigi« KUS. Tudi 60. rojstni dan ene med nami smo obeležili s torto in darilom za spomin na Fojnico.

Domov smo se odpravili takoj po terapijah in kosilu. Še zadnje zbiranje. Počakajmo še Bisenijo – prva z leve, ki prihaja, foto, potem pa na avtobus in proti domu. Mimo Sanadarjeve mrtve vile – na levi, zadnji pogled na Frančiškanski samostan z obljubami številnih, da se bomo še vrnili v Fojnico.

Med temi je Rozalija . S Klubom upokojencev je bila tudi v Banja Slatini, že prej v Laktaših, in še bo šla. Zakaj? Ker je luštno, ker je za vse poskrbljeno in ker ji razvajanje v termalni vodi zelo ugaja, pa tudi koristi. Počakajmo še Bisenijo. Tako je prepričana! Kdor ne verjame, naj poskusi.

Besedilo in fotografije Ida Kogej

Koper 16.7.2018

STORITE NEKAJ ZA SVOJE ZDRAVJE

ČE NE MOREŠ DOMA, POIŠČI DRUGJE

Marsikdo, ki nas težijo kronične in akutne zdravstvene težave, bi si lahko olajšal trpljenje in dvignil kakovost življenja, če bi nam pomagali v številnih zdraviliščih po Sloveniji. Pa so za večino cenovno nedostopna, predvsem si ne moremo privoščiti samoplačniških terapij, ki bi nam lahko pomagale. Na zdravilišča »na napotnico« pa smo morali upokojenci skoraj že pozabiti. Dolge čakalne dobe na odločbe raznih komisij so kot preizkusni test, ali se sploh še splača vlagati v naše zdravje. Zato smo se zbrali nekateri zanesenjaki in ustanovili smo Klub upokojencev Slovenije. Neprofitno organizacijo, ki deluje na prostovoljni in humanitarni podlagi z namenom, omogočiti čim večjemu številu upokojenk in upokojencev, da si privoščijo zdraviliško zdravljenje, če to potrebujejo in želijo. Predsednica Božena Kos je zbirala predloge »sotrudnikov«, obiskala vodstva zdravilišč najprej v BiH in nato tudi na Hrvaškem, našla izvajalca v TA AVRIGO d.o.o, zdaj NOMAGO, in sklenila posebne pogodbe o izvajanju zdraviliških paketov za goste, ki bodo prihajali v dogovorjenem času v izbrana zdravilišča. Glavni kriteriji so: kvaliteta, cenovna dostopnost in prilagodljivost potrebam uporabnikov iz Slovenije. Prosti čas, popoldneve  v zdravilišču, namreč izkoristijo za številne lepe izlete v zanimive kraje  v okolici.  Tako že 9. leto vodimo svoje člane v zdravilišča v BiH, zadnji 2 leti tudi na Hrvaško. 10 dnevni paket, s prevozom, polnim penzionom, zdravniškimi pregledi in 4 terapijami dnevno v zdravilišču REUMAL v Fojnici pri Sarajevu na primer stane 388,00 EUR. Plačilo je na 10 obrokov. Odhod bo 10. junija  iz Kopra. V  začetku aprila je bila primorska skupina v Banja Slatini pri Banja luki. Septembra bomo z avtobusom iz Kopra za 10 dni odpotovali v Velo Luko na Korčuli v zdravilišče Kalos.  Veliko skupin potuje v omenjena zdravilišča tudi iz drugih krajev Slovenije. Ustavljamo se tudi na primernih mestih ob avtocesti vse do Obrežja in pobiramo sopotnike. Vsi septembrski termini za Korčulo so zasedeni. S Klubom Upokojencev Slovenije je bilo v zdraviliščih že nad 2000 upokojenk in upokojencev, velik del s Primorske. V letaku so trije predpoletni termini, kjer še imamo prostor, da se nam priključite. Izkoristite priložnost in naredite nekaj več za svoje zdravje!

Ida Kogej

031 309 566

BANJA SLATINA - DOŽIVETJE

Banja Slatina – lepo DOŽIVETJE, ki ga je treba ponoviti.
Avrigov avtobus je 8. aprila odpeljal iz Kopra prvo skupino upokojencev, ki smo v organizaciji Kluba upokojencev Slovenije preživeli 10 zdravilno-razvedrilnih dni v zdravilišču Banja Slatina v BiH. Nastanili so nas v popolnoma novem delu kompleksa, v štirih paviljonih, ki so jih ločili po barvah. S prihodom smo zamujali 3 ure. Kljub temu nas je  pričakala vodilna ekipa  zdravilišča, z doktorico NATAŠO TOMIĆ,  fiziatrinjo, pomočnico direktorja za kvaliteto in varnost ponudbe Zavoda za fizikalno medicino in rehabilitacijo dr. Miroslav Zotović. Čeprav je bila pravoslavna velikonočna nedelja, so pozno v večer v več ambulantah  opravili preglede vseh 51 gostov iz Slovenije, tako da smo v ponedeljek, čeprav na praznični dan, začeli s terapijami. Najbolj množično smo si privoščili blatne obloge – pelod – ki ga pobirajo iz izvirov termalne vode.



Blagodejni učinki blata in telovadbe v termalnih bazenih, so vidni sčasoma. Kljub nasvetom, da je treba po takšnih terapijah veliko počivati, smo se v velikem številu odpravili na popoldanske izlete – najprej na Kozaro, drugi dan v Etno selo v okoliškem hribovju, na celodnevno potepanje v Nacionalni park Uno, ogledali smo si Banja Luko, samostan Trapisotv Marija Zvijezda in bližnji zdraviliški kraj Laktaši. Eno popoldne smo namenili zastonj pregledom v klinikah za okulistiko in zobozdravstvo Svijetlost in Sorisso v Banja Luki.



Veliko se nas je odločilo tudi za manjše posege, nakup očal in popravilo zob. Primerjalno so cene pri njih okoli polovico nižje, kolikor je sicer potrebno odšteti za enake storitve v Sloveniji. V priloženem ceniku (cjenovnik) so cene v konvertibilnih markah - 1 EUR je 2 KM oz. 1 KM je = 0,5 EUR.


10 dni zdravilišča je hitro minilo. Po začetnih težavah, ker v nove sobe še niso dostavili sušilcev za lase, se je v nekaj dneh vse uredilo. Edina težava je ostala plačilo, ker zdravilišče še ni povezano z banko in ni bilo mogoče plačevati z bančno kartico. To naj bi v kratkem odpravili. Kar nas je v vsem tem začudilo, je dejstvo, da je Banja Slatina državno zdravilišče, ki se pod vodstvo dr. Zotoviča učinkovito zoperstavlja privatizacijskim apetitom. In uspevajo. Dokazujejo, da je tudi javna zdravstvena dejavnost lahko uspešna in perspektivna. Mimogrede: akutne zdravstvene težave posameznikov je medicinska ekipa sproti oskrbela. Zdravniki in sestre so gosta, ki je potreboval pregled, obiskali tudi v sobi. Ker je šlo večinoma za kronična obolenja, so mnogi ugotavljali, da na kaj tako prijaznega doma ne morejo računati.

Tudi s hrano so se prilagajali željam gostov, predvsem pa je bila brez pripomb njihova prijaznost. Dokaz: ko so postregli svečano večerjo, so se pridružili gostom in zaplesali, ali točneje vodili, domače kolo.

Za 10 dnevno bivanje v zdravilišču smo odšteli 372,00 EUR, 90,00 EUR stane prevoz – avtobus z voznikom vodi skupino tudi na vse izlete v času bivanja v zdravilišču – brez doplačil - , okoli 15,00 stane zavarovanje odpovedi.
In če vse to primerjaš z doživetim, pa dodaš sončne dni zgodnje pomladi, ki je v času našega bivanja v Slatini oblekla drevesa in travnike v zelenje in cvetje, lahko dodaš le eno: česa takega ne gre zamuditi. Če se le da!

In da se. Prva naslednja skupina, za katero je pripravljen odhod avtobusa iz Kopra, je vabljena v Fojnivo, že znano zdravilišče Reumal. 10. junija 2018.  Bivanje: 292,00 EUR, 90,00 avtobus – skupaj 388,00 EUR za 10 dni zdravilišča sredi gozdnate pokrajine, na skoraj 600 metrih nadmorske višine.
VABLJENI! Pokličite 031 309 566
Besedilo Ida Kogej
Foto Ida Kogej

Organizirani so bili tudi razni izleti v zanemive kulturne in naravne lepote n.pr.: Izlet na Kozaro,

izlet v Naravni park reke Une,

ena od svetovnih znamenitosti kamenita krogla,

naravni pralni stroj ...

Foto: Viktor Udovič
Več slik si lahko ogledate tu