torek, 8. julij 2008

IZLET V REZIJO IN NA VIŠARJE

V soboto 21. junija smo imeli čudovito vreme, zato smo se tokrat odpravili v Rezijo. A dozdeva se mi, da večina Slovencev še ni slišala lepega rezijanskega pozdrava ZUKRIŠTE ŠUNČACE – ZDRAVO, SONCE. Pozdrava tiste peščice Slovencev, ki vztraja v TA ROŽYNI DOLINI, kot domači kulturni delavci pravijo Reziji.

Zakrivljen podaljšek Karnijske doline, obdan z vršaci (Kanin, Sart, Baba), je zaradi zaprtosti in slabe rodovitnosti nudil v preteklosti prebivalcem skromne pogoje za življenje. Zato so Rezijani raztepeni po vsem svetu. Najbolj znani so seveda BRUSAČI, ki so v času moje mladosti romali v zakotne kraje, a tudi do velikega Dunaja in Budimpešte so našli pot. Da bi zacinili lonec, popravili dežnik, nabrusili škarje,... Tem iskalcem tenke rezine kruha sta v Stolbici (poleg Nive, Ravance, Osoja`n in Korita večja vas) postavljena spomenik in muzej. Ob iskrivi govorici in bogati slikovni predstavitvi v središču NARAVNEGA PARKA JULIJSKIH ALP se je v nas odpiralo nešteto vprašanj:


  • Zakaj Rezijo tako slabo poznamo?
  • Koliko časa bodo še lahko ohranjali svojo govorico?

  • Od kod jim sredstva?

  • Zakaj prebivalci ne morejo gledati programov slovenske televizije?

  • Zakaj rezijanščina ne pozna besed SVOBODA in POEZIJA?

Z odzveni rezijanske govorice smo se nato odpeljali na VIŠARJE, romarsko središče predvsem Furlanov, Korošcev in Slovencev. Verniki, planinci in turisti so pogosti občudovalci VIŠARSKIH GLAV in obiskovalci svetišča s poslikavami slovenskega umetnika TONETA KRALJA. Vsak je lahko dobil nekaj zase. Če ga nista prevzela mir v cerkvi in togo odžebrana molitev božjega namestnika, je bil prevzet nad razgledom ali potjo samo.

Naj omenim še jutranji postanek v PUŠJI VASI, kraju ob reki Tilment v Furlaniji. Kraj s starodavno dušo, 700 let staro gotsko arhitekturo, kamnitim obzidjem in katedralo sta sožitje z zgodovino uničila 2 (dva) katastrofalna potresa 1976. leta. Toda kraj je po temeljiti obnovi, kjer naj bi vsak kamen prišel na svoje mesto, spet dobil svojo staro, lepo in za obiskovalce privlačno podobo. Naj dodam, da je k obnovi katedrale pripomogel tudi primorski kamnosek ELVIO SABADIN – ELIA iz Sv. Antona pri Kopru. Za novo LUNETO nad osrednjim vhodom v katedralo je izbral NABREŽINSKI KAMEN, saj v okolici uničene vasi ni mogel dobiti tako velikega kamna kot je bil izklesan izvirnik.

Poseben občutek pa je pri postanku v katedrali vzbudila mogočna SKULPTURA IZ LESA; v njej ljudje prosijo in rotijo nebo, naj se jih usmili in jih obvaruje pred uničujočimi potresi.

REZIJA, VIŠARJE, PUŠJA VAS – TRIJE KRAJI, VREDNI OGLEDA IN RAZMIŠLJANJA.


Le srce govori:

Dolina Rezije,
na skali,
jaz in ti,
luna sveti,
vse molči,
le srce govori. .

Solo il cuore parla:

Valle di Resia
su una roccia,
io e te,
la luna ci ilumina,
tutto tace,
solo il cuore parla

Prispevek je pripravila , ZORKA PODOBNIK junij, 2008

Fotografije g. Kristl Štunpfel

Ni komentarjev: