DOBRO, PRAV DOBRO IN ODLIČNO ZA TERME LAKTAŠI
Skupina 49. Upokojenk in upokojencev, večinoma iz Slovenske Istre, se je v torek 5. aprila vrnila z 8-dnevnega bivanja v zdravilišču Terme Laktaši. Organizirala sta ga člana DU Semedela Ida Kogej in Viktor Udovič, ob sodelovanju podjetja Z.E.U.S. svetovanje Koper. Nastanjeni v majhnem hotelu San s štirimi zvezdicami, so za ceno 251,00 EUR imeli: prevoz, polni penzion v dvoposteljni sobi, zdravniški pregled in po 3 terapije dnevno. Dan se je začel s pitjem mineralne vode, podobne Rogaški, ki so jo redno dostavljali tudi v sobe. Po samopostrežnem zajtrku z obilno ponudbo so se nekateri odpravili na telovadbo in plavanje v hotelski bazen s termalno vodo. Drugi so začeli s terapijami v zdraviliškem prizidku hotela. Imeli so ultrazvok, TENS, masažne kopeli, magnetoterapijo in še kaj. Večina si je privoščila tudi ročne masaže, od delnih do celotnega telesa, za ceno od 10 do 18 EUR. Dva večera so se zavrteli ob plesni glasbi.
miza z zajtrkom,
V prostih popoldnevih so se odpravili na izlete. Najprej v Banja Luko, kjer so mnogi po dogovoru z vodjo zgoraj imenovanega podjetja Blažem ČEKLIČEM obiskali očesno kliniko Svjetlost, stomatološko ambulanto Elite dent in Estetski center. Po ugotovitvah na brezplačnih pregledih so se lahko dogovorili za nadaljnje zdravljenje. Največ se jih je odločilo za pregled oči. Rezultat: še pred vrnitvijo domov so dobili nova očala z dioptrijo in okviri po lastni izbiri, in po zelo ugodni ceni.
En popoldne so porabili za ogled mesta Banja Luka, ki je lepo obnovljeno. Tamkajšnje tržnice, trdnjavo ob Vrbasu, zadržali pa so se tudi v samostanu/cerkvi znamenitih menihov trapistov. Od predvojnega časa, ko je imel ta katoliški red zelo veliko premoženje in je upravljal z velikimi posestvi, organiziral šolo, bolnišnico, ubožnico in še kaj, se je njihovo število zmanjšalo z okoli 400 menihov na dva. Na bližnjem posestvu, ki ga vodijo zadružno, imajo 400 glav krav molznic. Iz mleka izdelujejo svetovno znani sir TRAPIST. Recept je skrivnost, ki ga iz roda v rod prenašajo priorji ustno. Mnogo dišečih okroglih hlebcev je odšlo z obiskovalci.
V lepem, prav poletno sončnem vremenu, so v nedeljo odšli na celodnevni izlet v zgodovinsko mesto Jajce. Domači vodič je znal marsikaj povedati, predvsem to, da je obiskovalcev v primerjavi z nekdanjimi časi zelo malo. Pa še ti smo večinoma Slovenci. Kljub letom in skoraj vročini, so si skoraj vsi ogledali slapove,
muzej 2. zasedanja AVNOJA, katakombe in trdnjavo nad Jajcem. Nato so se v sproščenem vzdušju zadržali na obilnem bosanskem kosilu. Bilo je vsega, od bosanskega lonca do znamenitih čavapčičev v lepinji.
8 dni je hitro minilo. V tem času je tudi okolica hotela San pomladno ozelenela. Na koncu so odgovorili na kratko anonimno anketo. Od 47 oddanih je na anketo odgovorilo 38 udeležencev. Celoten paket so ocenili takole: štirje z oceno 3 - dobro, 19 z oceno 4 – prav dobro in 15 z oceno 5 – odlično. Mnogi si želijo ponoviti zdravstveno – sprostitveni oddih v Laktaših, pa tudi v zdravilišču Reumal v Fojnici. Z DA jih je odgovorilo kar 34! To pa je že število, ki obvezuje organizatorje, da širijo informacijo o možnosti ohranjanja zdravja in kondicije v poznih letih življenja, v cenovno dostopnih zdraviliščih v Bosni in Hercegovini. Dolga vožnja postane kratka med druženjem, ustavljanjem na 2 do 3 ure za nujne potrebe, zlasti pa v udobnem avtobusu podjetja Avrigo d.o.o. Dokaz: največ pohval in odličnih ocen je v anketi dobil Avrigov šofer Radovan FRANČESKIN.
Enako kot lani, ko je vozil upokojence v Fojnico.
Prispevek: Ida Kogej
LAKTAŠI – FOJNICA
Viktor Udovič me je, ne krivo ne dolžno, zadolžil naj nekaj napišem o svojih vtisih, ki sem jih dobila v bosanskih zdraviliščih. Ker mi ni določil ne vsebine, ne dolžine, sem se odločila za primerjavo med
Laktaši in
Fojnico. Poudarjam, da bo to moja povsem osebna ocena in ima morda kdo drug popolnoma drugačne izkušnje. V Fojnici sem bila lanskega oktobra, v Laktaših pa konec letošnjega marca in prve dni aprila. Prva, po moje, pomembna razlika je ta, da je Reumal v
Fojnici zdravilišče, ki mu je dodan tudi potreben hotelski del, medtem ko je hotel
San v Laktaših predvsem hotel, ki mu je dodan tudi zdraviliški del. Zaradi množičnega obiska je Reumal dokaj iztrošen in ga počasi obnavljajo, medtem, ko je hotel San mnogo bolje in lepše urejen, čeprav ima nekatere pomanjkljivosti, zlasti v kabinah pri bazenu, ki se slabše zapirajo. Vidi se, da v bazen prihajajo tudi drugi zunanji obiskovalci, zlasti mladina. Kar se prijaznosti in uslužnosti zaposlenih tiče ni razlike med obema, le da smo v Laktaših bili skoraj edini gostje in so lahko ustrezneje poskrbeli za nas. Opazila sem, da so v Reumalu zdravstveni delavci mnogo bolj rutinirani, medtem ko so se v Sanu še nekako uvajajo. Zdravniški pregled je bil v obeh primerih dokaj temeljit in na primerni višini. Hrana je bila dobra, morda je v bila v Sanu večja izbira pri zajtrkih. Všeč mi je bilo, da smo v Sanu lahko izbirali glavno jed za kosilo in večerjo. Zaradi velikega števila gostov bi bilo to v Reumalu skoraj nemogoče izpeljati. Tam se lahko izbira le med dvema menijema.Mislim, da bi težko odgovorila, če bi me kdo vprašal, kje je lepše in boljše. Vsak od obeh ima svoje prednosti. V Sanu mi je bilo všeč to, da smo imeli na razpolago notranji bazen z dokaj toplo vodo, v Reumalu so ga lahko koristili zgolj tisti, ki so jim ga predpisali zdravniki. Mene ni bilo med njimi.Sicer imata oba tudi zunanje bazene, te pa se lahko uporablja zgolj poleti. Omeniti velja tudi druge dejavnosti, za katere sta poskrbela naša organizatorja, torej izlete in drugo. V Fojnici smo bili tri dni več in s tem smo imeli več časa za izlete. Tako smo bili v Sarajevu, Mostarju, Travniku, v visoških piramidah in na Prokoškem jezeru. Edini daljši izlet v Laktaših pa je bil v avnojsko mesto Jajce, sicer pa smo bili zgolj v Banja Luki in bližnjih zanimivih krajih. Osebno sem bila zelo zadovoljna z obiskom v kliniki Svijetlost v Banja Luki, saj so mi izmerili pravo dioptrijo in predpisali ustrezna očala, ki sem jih kar tam kupila, po dokaj nižji ceni, kot bi jih dobila pri nas. Še to, razlika je tudi v razdalji. Laktaši so mnogo bližje, saj smo na primer potrebovali le sedem ur, da smo prišli domov v Koper, vkljub vmesnim postankom in prečkanjem dveh meja. Pot do Fojnice je precej daljša. Ker sem bila v Fojnici z ljubljansko skupino, ki jo je vodila gospa Božena Kos, v Laktaših pa sta za nas skrbela gospa Ida Kogej in Viktor Udovič. Lahko rečem, da so se vsi trije zelo potrudili. Razlika je bila zgolj v sestavu skupine, ki je bila v Laktaših na zelo visoki ravni. Nisem ne opazila, ne slišala, da bi kdo nergal, kar ne morem reči za jesensko skupino, v kateri je bilo kar nekaj nergačic in to z našega konca.
Prispevek: Emilija Glavina
Več slik si oglej tuLaktaši in
Fojnico. Poudarjam, da bo to moja povsem osebna ocena in ima morda kdo drug popolnoma drugačne izkušnje. V Fojnici sem bila lanskega oktobra, v Laktaših pa konec letošnjega marca in prve dni aprila. Prva, po moje, pomembna razlika je ta, da je Reumal v
Fojnici zdravilišče, ki mu je dodan tudi potreben hotelski del, medtem ko je hotel
San v Laktaših predvsem hotel, ki mu je dodan tudi zdraviliški del. Zaradi množičnega obiska je Reumal dokaj iztrošen in ga počasi obnavljajo, medtem, ko je hotel San mnogo bolje in lepše urejen, čeprav ima nekatere pomanjkljivosti, zlasti v kabinah pri bazenu, ki se slabše zapirajo. Vidi se, da v bazen prihajajo tudi drugi zunanji obiskovalci, zlasti mladina. Kar se prijaznosti in uslužnosti zaposlenih tiče ni razlike med obema, le da smo v Laktaših bili skoraj edini gostje in so lahko ustrezneje poskrbeli za nas. Opazila sem, da so v Reumalu zdravstveni delavci mnogo bolj rutinirani, medtem ko so se v Sanu še nekako uvajajo. Zdravniški pregled je bil v obeh primerih dokaj temeljit in na primerni višini. Hrana je bila dobra, morda je v bila v Sanu večja izbira pri zajtrkih. Všeč mi je bilo, da smo v Sanu lahko izbirali glavno jed za kosilo in večerjo. Zaradi velikega števila gostov bi bilo to v Reumalu skoraj nemogoče izpeljati. Tam se lahko izbira le med dvema menijema.Mislim, da bi težko odgovorila, če bi me kdo vprašal, kje je lepše in boljše. Vsak od obeh ima svoje prednosti. V Sanu mi je bilo všeč to, da smo imeli na razpolago notranji bazen z dokaj toplo vodo, v Reumalu so ga lahko koristili zgolj tisti, ki so jim ga predpisali zdravniki. Mene ni bilo med njimi.Sicer imata oba tudi zunanje bazene, te pa se lahko uporablja zgolj poleti. Omeniti velja tudi druge dejavnosti, za katere sta poskrbela naša organizatorja, torej izlete in drugo. V Fojnici smo bili tri dni več in s tem smo imeli več časa za izlete. Tako smo bili v Sarajevu, Mostarju, Travniku, v visoških piramidah in na Prokoškem jezeru. Edini daljši izlet v Laktaših pa je bil v avnojsko mesto Jajce, sicer pa smo bili zgolj v Banja Luki in bližnjih zanimivih krajih. Osebno sem bila zelo zadovoljna z obiskom v kliniki Svijetlost v Banja Luki, saj so mi izmerili pravo dioptrijo in predpisali ustrezna očala, ki sem jih kar tam kupila, po dokaj nižji ceni, kot bi jih dobila pri nas. Še to, razlika je tudi v razdalji. Laktaši so mnogo bližje, saj smo na primer potrebovali le sedem ur, da smo prišli domov v Koper, vkljub vmesnim postankom in prečkanjem dveh meja. Pot do Fojnice je precej daljša. Ker sem bila v Fojnici z ljubljansko skupino, ki jo je vodila gospa Božena Kos, v Laktaših pa sta za nas skrbela gospa Ida Kogej in Viktor Udovič. Lahko rečem, da so se vsi trije zelo potrudili. Razlika je bila zgolj v sestavu skupine, ki je bila v Laktaših na zelo visoki ravni. Nisem ne opazila, ne slišala, da bi kdo nergal, kar ne morem reči za jesensko skupino, v kateri je bilo kar nekaj nergačic in to z našega konca.
Prispevek: Emilija Glavina
Ni komentarjev:
Objavite komentar