Društvo upokojencev Semedela: LETOVANJE V DOBRNI JUNIJ 2022

POTRJENO DOBRO V DOBRNI – junija 2022

V toplem nedeljskem jutru se je skupina članic in članov DU Semedela zbrala na avtobusu, ki so ga poslali po nas iz zdravilišča DOBRNA. Že na prvi pogled je bilo vidno, da je avtobus nov, svetlo sive barve z napisom Prosenjak. Lastnika Jožeta Prosenjaka.

Glede na kraj bivanja smo vstopali na petih avtobusnih postajah lokalnega prometa v Kopru, tako da ni bilo treba skoraj nikomur do odhodne postaje z osebnim avtomobilom. 45 postelj v zdravilišču smo rezervirali že septembra lani, ker smo pričakovali, da bo tik pred pretekom veljavnosti turističnih bonov interes za bivanje zelo velik. Imeli smo prav. Za odpoved petih prijavljenih iz naše skupine dan dva pred odhodom, v hotelu Vita niso uveljavljali kavcije. Sproščene sobe so jim prišle še kako prav.

Ob prihodu nas je sprejel animator David ŠNEBERGER. Dobili smo program sprehodov, ogledov in predavanj za naslednje 4 dni. Kot se je pokazalo, je bil za večino privlačen in so se odzvali na vabila. Sicer je bila namestitev v hotelu v glavnem po željah, le nekateri so se znašli v sobah, ki so bile premajhne za invalidne osebe. Polpenzion, 5 dnevni Senior paket, je v dvoposteljni sobi znašal 279,00 EUR. Vzeli smo zajtrk s kosilom, za večerjo pa smo se znašli po svoje. Nihče ni bil lačen, hrana pa običajno pestra in dobra. Nobenih omejitev zaradi covida ni bilo, v obeh bazenih so delale vse masažne naprave, tako da smo se tisti, ki smo želeli, lahko naužili tople termalne vode.

Na vročo sredo 22. junija popoldne smo se odpravili na ogled Velenjskega jezera in rudarskega mesta Velenje z največjim Titovim spomenikom na svetu. Zadaj za restavracijo Jezero nas je pričakala vodnica, simpatično in zgovorno dekle Barbara. Domačinka, zaposlena pri planinski zvezi in polna domačih zgodb in razlag, kako se živi z rudarskimi družinami v rudarskem kraju. Da smo točno tam kjer je spodaj rudnik, smo lahko tudi vonjali. Povsod se je širil vonj po lignitu, ki je prihajal iz rudarskega jaška. Imeli smo premalo časa, da si bi ogledali grad, ali rudarski muzej, kar bomo nadoknadili kdaj drugič, zato pa smo se sprehodili po rudarskem vikend naselju KINTA KUNTE, po Ulici škratov. Tam so bile lične lesene hišice, z vrtovi in morjem cvetic, kjer nimajo elektrike in se morajo držati izvirne zamisli – da je kraj zatočišče rudarjev, kamor gredo po celodnevnem delu v podzemnih rovih na svetlo in sveži zrak. Po mir in sprostitev. Velenjska jezera so pravzaprav žalostna zgodba o tem, kako je voda zalila doline, ki so nastale z izkopavanjem na tisoče ton premoga pod vasmi in travniki. Bližnja toplarna TEŠ 6 ga še zdaj uporablja.

Kakorkoli, 5 dni je minilo hitro. Mimogrede smo se podali nazaj proti Kopru. Na vroče, z nostalgijo po hladnih večerih in nočeh v Dobrni, obdani z gozdovi in občudovanja vrednim parkom.