Ja, kovid je bil glavni krivec, da je izletniškaa dejavnost društva nekoliko zamrla. Po dveh letih premora smo se ponovno zbrali v kar lepem številu in polni pričakovanja se udeležili društvenega izleta. Za ponovni začetek smo izbrali krajšo varianto in ne preveč oddaljeno od našega doma.
Po avtocesti smo se peljali do odcepa za Divačo in pot nadaljevali po regionalni cesti proti Sežani. Med vožnjo skozi Divačo smo bili opozorjeni na Škrateljnovo domačijo, ki ima svoje korenine v 17. stoletju in velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo. Objekt je razglašen za etnološki spomenik in v njem domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev.
V Divači sta se rodila prva slovenska filmska igralka
Ida Kravanja – Ita Rina in znan matematik Alojz Vadnal. Peljali smo se tudi mimo rojstne hiše našega velikega pesnika Srečka Kosovela, ki je komaj 22-leten zaradi bolezni umrl. V več svojih pesmih je opisoval Kras. In že smo prišli do naše prve točke in to je sežanski botanični park ali vrt ob vili Mirasasso.
Video: botanični vrt
Tu nas je sprejela vrtnarka, ki je istočasno tudi vodnica in nam na izviren in zanimiv način pripovedovala o nastanku botaničnega vrta in o značilnih rastlinah, ki jih gojijo v vrtu. Na koncu smo si ogledali multimedijski prikaz spreminjanja kraške pokrajine in kako nanjo vpliva človek skozi tisočletja in stoletja. Z ogledom prve točke našega izleta smo bili vsi zadovoljni, čeprav so nekateri pogrešali skodelico jutranje kave.
Ne več kot 15 minut smo rabili , da smo prišli do naslednje točke v Dutovljah v Bunčetovo domačijo. Na domačiji smo si ogledali dve mojstrovini Boruta Benedejčiča, ki ponazarjata značilno kraško pokrajino in to je Pepin kraški vrt in Vrt Pepina zgodba. Pred ogledom smo se razdelili v dve skupini, in sicer ena skupinica je šla na tako željeno kavo, druga pa na ogled. Po ogledu smo se zamenjali. Vodnica nam je lepo razložila smisel in vsebino obeh izdelkov. Borut Benedejčič je za Pepin kraški vrt prejel prestižno priznanje na svetovni hortikulturni razstavi v Londonu leta 2009. Prejel je najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov. Pepin kraški vrt prikazuje kako je včasih potekalo življenje ljudi na Krasu, elemente kraške domačije ter tipične kraške rastline in njihovo uporabo. Za drugo mojstrsko delo pa je leta 2012 prejel pozlačeno medaljo s strani Kraljevega hortikulturnega združenja v kategoriji rokodelskih vrtov. S svojo idejo je segel v preteklost in oblikoval preprosto kamnito pastirsko zavetišče sredi kraške gmajne. Na domačiji smo si ogledali tudi sobo Borisa Pahorja.
Prikaz obeh mojstrsko oblikovanih vrtov je bil zelo zanimiv in stvaritvi občudovanja vredni. Ogled pa smo popestrili z degustacijo kraškega terana, teranovega soka ter likerja. Zato je bilo počutje med ogledom še prijetnejše in razpoloženje še boljše
Video: Cerkev Cerkev in vas Sveto
Nato nas je pot vodila v Sveto, značilno kraško vasico, ki se nahaja v središču Komenskega Krasa. Vas se ponaša s čudovito cerkvijo, ki ima malce nenavadno obliko in zaradi tega jo uvrščajo med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture v Sloveniji. Ko stopiš vanjo in pogledaš v strop je prva asociacija dežnik. Osmero kotno streho podpira en sam steber , ki stoji v središču cerkvene ladje, na vrhu pa se razširi v dežnikasto streho.
Ob cerkvi stoji skoraj 500let stara lipa, ki je spomenik naravne dediščine. Malo smo se še sprehodili po lepo urejeni vasici in nato jo mahnili na zasluženo kosilo na turistično kmetijo, ki je bila ne daleč stran od cerkve.
Hitro smo se posedli k mizam in željno čakali na kosilo. Postrežba je bila hitra in kosilo odlično. Mislim, da smo vsi bili zadovoljni s kosilom saj smo ga zalili tudi s kozarčkom kraškega terana. Po kosilu smo bili povabljeni še na degustacijo v njihovo vinsko klet. Po okušanju najrazličnejših domačih pijač smo imeli možnost, da le te tudi kupimo. Pa ne samo pijače tu je bila razstavljena cela paleta domačih mesnih izdelkov. Skoraj vsak je iz kleti odšel s torbo v eni roki ali celo v obeh. Bili smo dobro razpoloženi in se nam ni mudilo domov. Kar nekam bi še šli. In to smo tudi storili. Zapeljali smo se skozi vasico Gorjansko in se ob robu vasice ustavili.
Naredili smo dva koraka in na drugi strani ceste smo že stali pred največjim pokopališčem iz prve svetovne vojne. Zanimivo in lepo urejeno pokopališče, kjer je pokopanih več kot 6000 padlih borcev.
Po končanem ogledu smo se udobno namestili na svoje sedeže in kar prehitro pristali v Kopru, dobre volje in ne preveč utrujeni zaključili naš enodnevni izlet.
Prispevek: Mariza Viragh
Video: Jevgen Konoplyov
Ni komentarjev:
Objavite komentar